Uvodoma sta ministra govorila o Družinskem zakoniku, ki je na novo določil institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo in tako nadomestil dva prej poznana instituta - odvzem poslovne sposobnosti in podaljšanje roditeljske pravice. Na tem področju je bila ohranjena pristojnost odločanja okrajnih sodišč, ki so tradicionalno odločala o odvzemu poslovne sposobnosti, zato večjih težav pri izvajanju teh postopkov nismo pričakovali. Vendar pa se ob spremljanju izvajanja nove ureditve poraja precej vprašanj in tudi razmišljanj o potrebni spremembi ureditve. Zato sta se ministra dogovorila, da se skliče implementacijska skupina za Družinski zakonik pri MDDSZ, ki bo obravnaval problematiko novega instituta in postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

V nadaljevanju sta ministra govorila o izvajanju odvzemov otrok staršem. Kot je povedala ministrica, na pravosodnem ministrstvu menimo, da je postopek prisilnega odvzema otroka ustrezno procesno urejen, težave so v praksi. Tako bi lahko obstajale tudi posebej utemeljene okoliščine, zaradi katerih bi bilo v skladu s koristjo otroka utemeljeno omogočiti odlog izvršbe tudi v primerih izvršbe odločb o varstvu in vzgoji. Tako smer je že nakazala tudi sodna praksa. V predlogu novele Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo v tem tednu posredovan v strokovno usklajevanje, je predvideno, da se členu, ki ureja izvršbo v zadevah varstva in vzgoje, izrecno določi možnost odloga izvršbe v teh zadevah. Glede na to, da se je povečalo število odvzemov otrok staršem v primerjavi s številom teh primerov pred prenosom pristojnosti na sodišča, sta se ministra dogovorila, da se za ugotavljanje dejanskih razlogov sestanejo predstavniki obeh ministrstev in skupnost centrov za socialno delo, ki bodo sestanek posvetili izključno tej problematiki. 

Govorila sta tudi o brezplačnih svetovalnih programih za starše, kamor so napoteni starši v okviru načrta pomoči družini, ko so izrečeni ukrepi za varstvo koristi otroka (170. člen Družinskega zakonika). Ministra sta se strinjala, da je zagotovitev teh programov ključnega pomena za mirno reševanje vprašanj vzgoje in varstva otrok med staršema. Ob tem je ministrica mag. Lilijana Kozlovič izpostavila, da nobena sodna odločitev ne more nadomestiti odgovornega starševstva s primarnim pogledom na korist otroka. Ministrica je tudi predlagala, da se v nadaljevanju strokovno preučijo možnosti glede stikov z otroki – predvsem, da bi bilo sostarševstvo primarna oblika vzgoje in varstva otrok po razvezi staršev.

Posebno pozornost sta ministra namenila tudi problematiki čezmejnega zagotavljanja stikov z otrokom. Strinjala sta se, da bi kljub temu, da so bili zaradi ugodne situacije v Sloveniji omejevalni ukrepi sicer sproščeni, morali biti ob morebitnih nadaljnjih omejevalnih ukrepih in urejanju omejitev prehoda meje ali obvezne karantene po prehodu meje posebej pozorni tudi na to, da se vprašanje možnosti prehoda meje zaradi izvajanja stikov z otrokom v Sloveniji izrecno in nedvoumno uredi, tako normativno kot tudi z jasnimi navodili.