Skoči do osrednje vsebine

Finančni ministri za čim hitrejši dogovor o instrumentu za okrevanje Evrope

Finančni ministri EU, med njimi minister Andrej Šircelj, so na današnji neformalni videokonferenci izmenjali mnenja o predlogu evropskega instrumenta za okrevanje, ki ga je konec maja predstavila Evropska komisija. Predlog so pozdravili in se zavzeli za čim hitrejši ter čim bolj ambiciozen dogovor evropskih voditeljev o vzpostavitvi instrumenta.

Evropska komisija je z namenom enakomernega in vzdržnega okrevanja vseh držav članic po pandemiji koronavirusa predlagala oblikovanje novega instrumenta za okrevanje, ki ga je poimenovala Evropa nove generacije. Ta instrument, vreden 750 milijard evrov, bo vključen v prenovljen dolgoročni proračun EU za obdobje 2021-2027, katerega skupna finančna zmogljivost se bo tako povečala na 1850 milijard evrov. Sredstva za instrument Evropa nove generacije, ki si jih bo Evropska komisija izposodila na finančnih trgih, bodo dostopna prek treh stebrov: podpora državam članicam pri naložbah in reformah, okrevanje gospodarstva EU s spodbujanjem zasebnih naložb in obravnavanje vprašanj, ki jih je izpostavila kriza.

Slovenija se je vseskozi zavzemala za ambiciozen in v prihodnost naravnan prihodnji večletni proračun EU. Glede na dane razmere menimo, da so predlogi Komisije korak v pravo smer in bodo zagotovo v pomoč pri soočanju z učinki krize COVID-19 na gospodarstvo v državah članicah. S tem bo EU na solidaren način prispevala k obsežnim naporom članic za ponoven zagon gospodarstva in hkrati naredila odločen korak h krepitvi notranjega trga EU. Glede na izzive, s katerimi smo soočeni, ocenjujemo kot pomembno, da Evropski svet kar se da hitro doseže čim bolj ambiciozen dogovor.

Slovenija bo večletni finančni okvir in sklad za okrevanje obravnavala kot del enega paketa, pri čemer želimo, da se ustrezno rešijo tudi odprta vprašanja, ki so se pojavila v februarju letos prekinjenih pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okviru. Za Slovenijo v tem okviru ostajata še naprej bistvenega pomena ovojnici na področju kohezijske politike in politike razvoja podeželja. Natančneje se bo Slovenija do predlogov opredelila po temeljiti analizi, podprti z ustreznimi izračuni.

Predsedstvo je na zasedanju podalo tudi informacijo o priporočilih za države, ki jih je v okviru procesa evropskega semestra konec maja objavila Evropska komisija. Na Slovenijo naslavlja tri sklope priporočil, ki so v veliki meri skladna s področji, ki jih vlada že naslavlja v okviru ukrepov iz tako imenovanih protikoronskih paketov. Več o tem si lahko preberete v našem majskem pojasnilu.

Iskalnik