Sistem EZR, ki je bil v Sloveniji vzpostavljen leta 2002, omogoča, da se prosta denarna sredstva občin in drugih proračunskih uporabnikov združujejo na enem računu pri centralni banki. Iz tako zbranih denarnih sredstev pa se lahko dodeljuje ugodna posojila subjektom z likvidnostnimi primanjkljaji.

Po novem imajo uporabniki, vključeni v sistem EZR države, možnost:

• polaganja vlog z različnimi ročnostmi do 3 let (prej le do 1 leta in na odpoklic) in
• črpanje posojil z različnimi ročnostmi do 3 let in na odpoklic (prej le posojila z ročnostjo do 1 leta). 

Pri črpanjih posojil z daljšimi ročnostmi do 3 let gre za namenska posojila za premoščanje financiranja projektov EU. Poenostavljen je tudi postopek pridobitve posojila, saj so z vključitvijo vseh subjektov v enotno upravljanje (#PKP2) to možnost pridobili vsi subjekti, vključeni v sistem EZR države.

Posebnost slovenskega sistema upravljanja je, da je vzpostavljen ločeno na ravni države in ločeno na ravni vsake občine. 

Z novo urejenimi pravnimi podlagami sistema EZR lahko občine ohranijo sistem EZR občine in poslujejo tako kot do sedaj ali pa vzpostavijo upravljanje sredstev po vzoru, kot je to urejeno za sistem EZR države. Upravljavec sredstev sistema EZR občine bo lahko:

• sprejemal vloge občinskih proračunskih uporabnikov za obdobje do 1 leta in jim dajal likvidnostna in kratkoročna posojila do 1 leta ter
• nalagal denarna sredstva v domače poslovne banke za obdobje do 1 leta.

Občine imajo še vedno tudi možnost, da zaprejo svoj sistem EZR občine in se vključijo v sistem EZR države. Za ukinitev EZR občine in vključitev v sistem EZR države se je odločilo že 25 občin in uspešno koristijo prednosti, ki so jim s tem omogočene. Možnost črpanja posojil iz sistema EZR države je trenutno še posebej ugodna možnost za občinske javne zavode (zdravstvene domove, vrtce, osnovne šole, itd.), ki se srečujejo s težavami premoščanja likvidnosti za izplačila dodatkov na pogoje dela v nevarnih razmerah, povezanih z epidemijo COVID-19.