"Slovenskim otrokom se je zgodila velika sprememba navad, rutine in življenjskega sloga, a bodo obdobje epidemije prestali brez kakršnih koli trajnih psiholoških posledic. Ostal jim bo spomin na te čase, ki bo za nekatere bolj grenak, za tiste, ki so ostali brez valete, brez maturantskega plesa ali nekaterih drugih pomembnih dogodkov," je poudaril Musek Lešnik. Dodal je, da bi morali opozarjati tudi na nekatere pozitivne posledice tega obdobja za naše otroke: razvijali so zmožnost prilagajanja, se spoprijemali s frustracijami in obvladovanjem okolja, razvijali kompetentnost, ustvarjalnost in vztrajnost pri spoprijemanju z manj ugodnimi okoliščinami.

V zvezi z vračanjem otrok v šolo po njegovem mnenju ostaja ključno predvsem vprašanje, kako čim prej zagotoviti vračanje ter pri tem ravnovesje med obvladovanjem zdravstvenega in psihosocialnega tveganja pri otrocih. Ob vračanju v šole bo treba zmanjšati nastale razlike med šolarji, nujna bo tudi psihološka preventiva, in sicer krepitev tistih življenjskih veščin, ki bodo otrokom pomagale uspešno prebroditi frustracije in krize, je dodal predsednik Komisije za otroke s posebnimi potrebami Kristijan Musek Lešnik in poudaril tudi vprašanja v zvezi s podporo učiteljem, kakšne stiske so doživljali oni, kako so bili pripravljeni na poučevanje na daljavo ter kakšno podporo in veščine bodo na tem področju potrebovali v prihodnje.

Današnji osrednji govorec na vladni novinarski konferenci je skušal razmere postaviti tudi v nekoliko širši okvir. Omenil je, da mednarodna organizacija Save the children že več let oblikuje lestvico držav, v katerih je za otroke res dobro poskrbljeno. Slovenija je bila leta 2017 prvič navedena na prvem mestu, leta 2019 pa se je po kakovosti razmer bivanja za otroke uvrstila na drugo mestu, le za Singapurjem. Izrazil je mnenje, da ni nobenega razloga, da bi bilo za naše otroke v prihodnje slabše poskrbljeno, saj šolski sistem v Sloveniji zagotavlja in bo zagotavljal visoko kakovost njihovega življenja. Organizacija Save the Children je opravila tudi raziskavo na 6000 otrocih in starših v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Nemčiji, Finski in Španiji. Rezultati so pokazali, da četrtina otrok v času epidemije občuti tesnobo, 65 odstotkov jih doživlja občutke dolgčasa in osamljenosti, 55 odstotkov finskih otrok je poudarjalo izčrpanost, 33 odstotkov nemških otrok pa zaskrbljenost glede zaključka šolskega leta.

Manjša raziskava, ki so jo opravili slovenski raziskovalci, je pokazala, da so imeli naši otroci med karanteno predvsem težave, povezane s socialno osamitvijo in občutki osamljenosti.