Zavod za šolstvo je po besedah direktorja Logaja začel izvajati obsežno raziskavo izkušenj z izobraževanjem na daljavo, ki poteka od marca dalje. S pomočjo učiteljev in učiteljic želijo ugotoviti, kako so učitelji doživljali pedagoško vodenje in medsebojno sodelovanje, kako so ravnatelji izvajali pedagoško vodenje ter kako so se na tak način šolanja odzivali učenci in dijaki. Pri tem gre za analizo sodelujočih iz različnih vsebinskih področij, upoštevaje demografsko sliko, velikost šol in programe. Prvi izsledki raziskave bodo znani konec junija.

Direktor zavoda Vinko Logaj je tudi poudaril, da bi bila vrnitev v šolo pred koncem šolskega leta koristna, saj le izobraževanje v šoli omogoča doseganje vseh ciljev: razvijanje pismenosti, razgledanosti, nadarjenosti, spretnosti, ustvarjalnosti, izražanje kritične misli in pridobivanje kakovostne splošne izobrazbe ter skladen telesni, duševni in osebnostni razvoj. Treba bi bilo tudi ugotoviti morebitne primanjkljaje pri posameznih vsebinah, ki so nastali pri izobraževanju na daljavo, predvsem pa je za učence in dijake pomembna ponovna vzpostavitev socialnih stikov, saj virtualna interakcija ne more nadomestiti žive in neposredne komunikacije.

Direktor Logaj je poudaril zanimiv podatek: 260.000 dijakov in učencev, ki bi 15 dni v juniju prihajali v šolo, bi ustvarilo 3,9 milijona stikov, ti, ki že hodijo v šolo v tem trenutku, pa v istem obdobju ustvarijo le 1,65 milijona stikov. Je pa organiziranost šol na oddelke temelj, ki ves čas omogoča ugotavljanje stikov, šole pa tudi vodijo prisotnost in odsotnost učencev in dijakov. Poudaril je tudi, da si bo zavod skupaj z ministrstvom in NIJZ prizadeval poiskati optimalne rešitve, kar bi vsem učencem in dijakom omogočilo, da končajo šolsko leto med svojimi sošolci.

V tem šolskem letu je v osnovno- in srednješolski proces sicer vključenih nekaj več kot 260 tisoč učencev in dijakov. Z današnjo vrnitvijo devetošolcev je v procesu izobraževanja na obeh ravneh v šolah prisotna skoraj polovica otrok, preostali pa se še naprej šolajo na daljavo. V vrtce je v šolskem letu 2019/2020 vpisanih 87 tisoč otrok, pred tednom dni pa se jih je vanje vrnilo 56 odstotkov. 38 tisoč predšolskih otrok za zdaj še ostaja v varstvu pri starših in starih starših.

Higiena rok, higiena kašlja in medsebojna razdalja pomembni za obvladovanje širjenja virusa

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel je predstavil podatke, ki kažejo, da nam je v Sloveniji dobro uspelo obvladovanje širjenja virusa covid-19. V svetu stanje ni tako ugodno, v resnici se razmere ne umirjajo: v Evropi se stanje izboljšuje, a nekatere države se še naprej spopadajo s težavami. Tako je možnost vnosa virusa iz drugih držav v Slovenijo po mnenju Fafangela realna. Kot je dejal, imamo v Sloveniji trenutno osem aktivnih primerov covida-19. To so tisti primeri, ki so dejansko pomembni in epidemiološko aktivni za širjenje bolezni v populaciji.

Pomembno ostaja testiranje, je še povedal predstojnik centra za nalezljive bolezni. Skupaj s kumulativno 14-dnevno incidenco na 100 tisoč prebivalcev sta to glavna kazalnika, ki ju NIJZ uporablja pri tedenski oceni epidemiološkega stanja v sosednjih državah. Zadnjo oceno so izdelali pretekli teden in na seznam uvrstili države, katerih epidemiološko stanje ocenjujejo kot ugodno. Na seznamu so: Avstrija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Islandija, Latvija, Litva, Lihtenštajn, Norveška, Slovaška in Švica.

Ključna je medsebojna razdalja

Ključna ostaja medsebojna razdalja. Ne socialna, je poudaril Fafangel, saj si v teh kriznih časih želimo biti čim bolj povezani, ter dodal, da je meter in pol, dva metra razdalje v praktično vseh vidikih našega življenja nekaj, kar moramo še vedno upoštevati, in je bistvenega pomena, da lahko ukrepe rahljamo.

Higiena rok, higiena kašlja, razkuževanje, čim manj dotikanja po obrazu in sluznici – to so napotki, je dejal, ki jih moramo spoštovati, da se lahko kot družba spet aktiviramo.