Skoči do osrednje vsebine

Vladni klicni center kot primer dobre prakse med epidemijo

Na novinarski konferenci glede zdajšnjega stanja v zvezi z epidemijo bolezni COVID-19 so sodelovali minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, zdravnica Mojca Matičič z Infekcijske klinike UKC Ljubljana, strokovna mentorica študentom v vladnem klicnem centru, ter vladni govorec Jelko Kacin.

Minister za okolje Andrej Vizjak in uradni govorec Jelko Kacin

1 / 2
Minister za okolje Andrej Vizjak in uradni govorec Jelko Kacin | Avtor Nik Jevšnik, STA

Vlada potrdila predlog Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih naložb za zagon gospodarstva po epidemiji COVID–19

Kot je uvodoma pojasnil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, je namen vladnega predloga zagotoviti učinkovit zagon investicijskega cikla države, občin in zasebnega sektorja ob koncu epidemije ter preprečiti hujšo gospodarsko škodo z aktivnim pospeševanjem dejavnosti gradbenega sektorja in pridruženih storitvenih dejavnosti. Zakon se bo uporabljal za vse pomembne investicije, določene s sklepom vlade, uporabljal pa se bo konca prihodnjega leta.

Kot predvideva predlog zakona, naj bi vlada določila seznam pomembnih investicij, razvrščenih v tri prednostne skupine. V prvi skupini bodo investicije, ki jih je možno načrtovati v letu 2020, v drugi investicije za leto 2021, v tretji pa tiste, pri katerih so potrebne spremembe državnih prostorskih načrtov. Investicije bodo razvrščene glede na prednostne poudarke v strateških dokumentih države na področjih gospodarstva, šolstva ter infrastrukture, mednje pa spadajo pomembne prometnice, železniške povezave, energetski objekti, pa tudi projekti, kot je NUK2.

Minister Vizjak je ob tem tudi opozoril, da je slovensko gradbeništvo marca doživelo enega največjih padcev aktivnosti med članicami EU, kar je zaradi močnih multiplikativnih učinkov te panoge vplivalo tudi na druge sektorje. Zato bo ključna aktivnost po sprejetju zakona iskanje kar najboljših možnih rešitev za hitro izvajanje postopkov, da bi gradbeni stroji na terenu začeli brneti že v poletnih mesecih. S tem bo država zagotavljala delovna mesta, gospodarsko aktivnost in prilive v državni poračun.

Vladni klicni center: dober primer sodelovanja v času epidemije

V vladnem klicnem centru za informacije, ki je bil ustanovljen na pobudo vladnega urada za komuniciranje in v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje ter infekcijsko kliniko v Ljubljani, so od začetka marca odgovorili na res številna vprašanja. Informacije o koronavirusu, bolezni covid-19, preventivnih ukrepih in ukrepih sproščanja klicateljem daje 66 študentov višjih letnikov medicinske fakultete, ki jim strokovno pomagata dve zdravnici z Infekcijske klinike, predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve in predstavnik Civilne zaščite RS, občasno pa tudi predstavnica Inšpektorata RS za delo ter predstavnik Policije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Ker se epidemiološka slika v Sloveniji umirja, bo klicni center od ponedeljka, 18. maja, deloval le še ob delovnikih, torej od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro.

Mojca Matičič, sicer specialistka infektologinja, ki pri projektu sodeluje od prvega dne, je poudarila, da je dogajanje v klicnem centru izredno razgibano, študentje svetovalci pa na klice odgovarjajo z veliko zavzetosti ter predvsem z veliko željo pomagati ljudem: »Ključ za pripravo odgovorov je enostaven: kakovostna informacija, ki mora biti zanesljiva, verodosotojna, preverjena, povedana na empatičen, prijazen in razumljiv način.«

Do danes so v klicnem centru prejeli več kot 42 tisoč klicev; v povprečju to pomeni okoli 600 klicev dnevno, dnevni »rekord« pa so postavili dvakrat, ko so sprejeli celo več kot 1200 klicev. Povprečni klic je trajal približno tri minute, najdaljši klic pa kar uro in 29 minut.

Posnetek novinarske konference glede aktualnega stanja epidemije v Sloveniji

Iskalnik