Skoči do osrednje vsebine

Finančni ministri EU o napredku pri uresničevanju ukrepov za blaženje posledic epidemije

Finančni ministri EU, med njimi minister Andrej Šircelj, so danes opravili neformalno videokonferenco, na kateri so se seznanili z napredkom pri uresničevanju dogovorjenih ukrepov za blaženje posledic epidemije COVID-19 in ta mesec predstavljenim akcijskim načrtom Evropske komisije za nadaljnjo krepitev boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Zastava plapola v zraku, v ozadju se vidi poslopje ene od institucij EU

Zastava EU | Avtor Bigstock

Finančni ministri EU so se aprila dogovorili o 540 milijard evrov vrednem paketu ukrepov za blaženje posledic epidemije za države, zaposlene in podjetja. Prvi steber oz. instrument, prek katerega lahko države v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) črpajo posojila za podporo domačemu posrednemu ali neposrednemu financiranju stroškov varovanja zdravja, zdravljenja in preventive zaradi epidemije COVID-19, je Svet guvernerjev EMS potrdil prejšnji teden, danes pa je bila v pisnem postopku potrjena tudi uredba o ustanovitvi evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE), ki predstavlja drugi steber aprila dogovorjenega reševalnega paketa.

Z današnjo potrditvijo uredbe se odpira možnost za zagon instrumenta SURE, s katerim želi EU zaščititi delovna mesta in delavce v času trenutne krize, z letošnjim junijem. V okviru tega instrumenta bo državam članicam v primeru nenadnega in znatnega povečanja javnofinančnih odhodkov na področju zaposlovanja zaradi epidemije na voljo 100 milijard evrov posojil, podprtih s sistemom prostovoljnih jamstev vseh držav članic.

Tretji steber reševalnega paketa predstavlja Panevropski garancijski sklad, ki bi s poroštvi držav članic Evropski investicijski banki (EIB) omogočil povečanje posojilne aktivnosti za do 200 milijard evrov, s poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih. Usklajevanje glede tega še poteka. Slovenija ustanovitvi garancijskega sklada v okviru EIB ne nasprotuje, poudarja pa pomen malih in srednje velikih podjetij, saj je, za razliko od instrumenta SURE in posojil EMS, ta podpora namenjena neposredno podjetjem.

Ministri so se seznanili tudi z akcijskim načrtom Komisije za nadaljnjo krepitev boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Načrt vsebuje konkretne ukrepe za izboljšanje izvajanja, nadzora in usklajevanja pravil EU o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Med predvidenimi ukrepi, ki bi jih sprejeli v naslednjih 12 mesecih, je tudi izpopolnitev metodologije za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem. Slovenija podpira prizadevanja Komisije pri pripravi akcijskega načrta in omenjenega revidiranja metodologije, poudarjamo pa tudi, da je treba natančno preučiti učinke možnih rešitev s ciljem oblikovanja najboljših rešitev pri vzpostavljanju enotnih evropskih pravil.

Iskalnik