Skoči do osrednje vsebine

40. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na dopisni seji z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020.

Vlada preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)

Vlada je na današnji dopisni seji z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je ocenil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v populaciji. Ker pa še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni COVID-19, se – ob strokovni utemeljenosti – še vedno uporabljajo splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji COVID-19.

Trenutna epidemiološka situacija omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, ne pa še njihove odprave v celoti. Prvi potrjen primer okužbe s SARS-CoV-2 smo v Sloveniji zabeležili 4. marca 2020, do vključno 13. maja pa smo zabeležili 1464 potrjenih primerov okužbe. Kumulativna 14-dnevna incidenca je 35 primerov, efektivna reproduktivna številka pa je trenutno <1.

NIJZ v svoji oceni izpostavlja, da so med ukrepi, namenjenimi omejitvi širjenja okužbe, še posebno pomembni testiranje obolelih, izolacija bolnih, iskanje kontaktov, karantena za visoko rizične tesne kontakte, higiena rok in kašlja ter spoštovanje fizične distance. Sodelovanje in odgovorno ravnanje prebivalstva pri upoštevanju ukrepov ter skrb za lastno zdravje in zdravje skupnosti sta omogočila omejitev širjenja bolezni. Poleg tega je tudi v bodoče potrebna usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. 

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada spremenila ukrepe na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije 

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.

S tem odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 določijo ukrepi na zunanji meji in na kontrolnih točkah notranjih meja Republike Slovenije ob vstopu v Republiko Slovenijo, na katerih je v času njihovega obratovanja edino dovoljen prestop državnih meja Republike Slovenije. Na več kontrolnih točkah na cestnih povezavah z Republiko Avstrijo, Italijansko republiko in Madžarsko bo možen prehod meje.  

Kontrolne točke na letalskih povezavah za mednarodni zračni promet so Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož. Kontrolne točke na pomorskih povezavah za mednarodni pomorski promet sta Mejni prehod za mednarodni pomorski promet Koper (Capodistria) in Piran (Pirano). Upravljalci letališča in pristanišča za mednarodni promet zagotovita pogoje za vzpostavitev kontrolne točke in izvajanje higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 v skladu z zahtevami Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Čas odprtja posamezne kontrolne točke določi Policija v soglasju z Ministrstvom za zunanje zadeve in v dogovoru z varnostnimi organi sosednjih držav ter v soglasju z upravljalcem letališča oziroma pristanišča. Podatke o času odprtja kontrolnih točk Policija objavi na svojih spletnih straneh in v sredstvih javnega obveščanja.

Osebi, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče v državah Evropske unije in ni zapustila Evropske unije za več kot 14 dni, policija zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 (COVID-19) na meji vroči navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje o izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19.

Če oseba ob prehodu meje v Republiko Slovenijo navaja, da je pozitivna na SARS-CoV-2 (COVID-19) ali ima očitne bolezenske znake s to okužbo, ji policija da navodilo za takojšnjo obvezno vzpostavitev telefonskega stika z izbranim osebnim zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči.

Vstop v Republiko Slovenijo se ne dovoli tujemu državljanu, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, in ob prehodu meje pove, da je pozitiven na SARS-CoV-2 (COVID-19) ali izkazuje očitne bolezenske znake, značilne za okužbo z virusom SARS-CoV-2.

Poleg tega odlok določa, da 14-dnevna karantena ob vstopu v Slovenijo velja za:

  • osebe iz tretjih držav, ki nimajo stalnega ali začasnega bivališča v državah Evropske unije,
  • osebe, ki imajo stalno ali začasno bivališče v državah Evropske unije in so zapustile Evropske unije za več kot 14 dni.

Odlok ne velja za nekatere skupine prebivalcev iz tretjih držav, in sicer:

  • osebe, ki se udeležijo pogreba bližnjega sorodnika in zapustijo Republiko Slovenijo v istem dnevu ter imajo dokazilo o datumu in uri pogreba,
  • osebe, ki izvajajo prevoz blaga v Republiko Slovenijo ali iz Republike Slovenije v tretjo državo, ter za tovorni promet iz tretjih držav v tranzitu,
  • osebe z diplomatskim potnim listom,
  • osebe iz tretjih držav, ki zagotavljajo nujne storitve, za katere jim je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo, in bi lahko, zaradi neizvajanja teh storitev, zaradi odreditve karantene prišlo do večje družbene ali gospodarske škode,
  • pripadnike služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev in za osebe, ki izvajajo humanitarne prevoze za Republiko Slovenijo, ki so prestopali mejo zaradi izvajanja svojih nalog.

Strokovno utemeljenost ukrepov tega odloka vlada ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, ali se ti ukrepi še naprej uporabljajo ali pa se jih spremeni oziroma odpravi.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in s tem preneha veljati Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada Republike Slovenije se je skupaj z Vlado Japonske in Uradom Združenih narodov za posebne projekte dogovorila o dostavi zdravila Avigan (favipiravir)

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Uradom Združenih narodov za projektne storitve (UNOPS) glede dostave zdravila Avigan (favipiravir) za klinično preskušanje pri zdravljenju nove koronavirusne bolezni (COVID-19).

Slovenija je po razglasitvi epidemije zaprosila Japonsko za donacijo zdravila Avigan (favipiravir). Z donacijo nujne pomoči Vlade Japonske je Slovenija postala ena prvih držav na svetu, ki je uspela dobiti omenjeno zdravilo.

Zahteve glede uporabe doniranega zdravila Avigan ustrezajo zahtevam, ki veljajo za zdravila, ki so predmet kliničnega preskušanja. Klinično preskušanje v Sloveniji bo izvedel Univerzitetni klinični center Ljubljana in s tem prevzel nalogo priprave vloge za priglasitev na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke ter za pridobitev mnenja Komisije za medicinsko etiko. Raba zdravila bo v Sloveniji v skladu s priloženimi navodili, kot tudi v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije.

Urad Združenih narodov za projektne storitve (UNOPS) bo s pomočjo svojih dobaviteljev poskrbel, da bo pošiljka zdravila prispela v Slovenijo.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada o zadržanju izvrševanja določbe o javni objavi izjav upravičencev do temeljnega dohodka

Vlada je sprejela mnenje o predlogu za zadržanje izvrševanja prvega stavka 37. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo v povezavi s pobudo za oceno ustavnosti, ki govori o javni objavi izjave upravičencev do temeljnega dohodka. Vlada predlaga, da Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja te določbe zavrne.

Pobudnik predlaga zadržanje izvrševanja dela 37. člena zakona, ki se nanaša na javno objavo izjave upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, na spletni strani FURS. 

Vlada meni, da predlog za začasno zadržanje izvrševanja te določbe ni utemeljeno, saj pobudnik ni navedel zatrjevanih težko popravljivih škodljivih posledic, ki naj bi nastale z izvrševanjem tega predpisa. Vlada se strinja, da objava podatkov pomeni poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, vendar meni, da ta sam po sebi še ne pomeni nastanka težko popravljivih škodljivih posledic.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo določa roke, v katerih Finančna uprava RS odloči in izplača upravičencu mesečni temeljni dohodek. Ti roki so relativno kratki, pri čemer je število upravičencev do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka zelo veliko. Finančna uprava RS je samo do 18. aprila 2020 prejela 32.015 vlog. 

Ne glede na številčnost vlog mora Finančna uprava RS zagotavljati preglednost v zvezi s porabo javnih sredstev in omogočati učinkovit dostop do informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Če Ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje te določbe in s tem objavo seznama prejemnikov javnih sredstev, bo Finančna uprava RS morala odločati o posamičnih zahtevah prosilcev za dostop do informacij javnega značaja, kar pa bi povzročilo nesorazmerno administrativno breme organa in ogrozilo pravočasno odločanje o izplačilih upravičencem do mesečnega temeljnega dohodka.

Zato vlada predlaga, da Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja te določbe zavrne.

Vir: Ministrstvo za finance

Iskalnik