Vladni govorec Jelko Kacin je v uvodu izpostavil, da za zdravje zob v Sloveniji skrbi okrog 1.700 zobozdravnikov, 1400 jih je v javnem zdravstvu in dodatnih 300 zasebnikov, čemur gre prišteti še delovanje ostalih strokovnih sodelavcev v stomatologiji.

Predsednik Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije dr. Krunoslav Pavlović je poudaril, da ustno zdravje predstavlja neločljivo komponento splošnega zdravja in pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ustno zdravje je povezano s splošnim zdravjem na področju srčno-žilnih bolezni, metabolnih stanj, zapletov med nosečnostjo in tudi avtoimunih obolenj.

Bolezni ustne votline so po njegovem pomemben javnozdravstveni problem, saj slabo ustno zdravje vpliva na splošno zdravje prebivalstva. Nekatere bolezni ustne votline so povezane s kroničnimi boleznimi. Bolečina, motnje pri žvečenju, hranjenju, komunikaciji, ki so lahko posledica slabega ustnega zdravja, vplivajo  na kakovost življenja in produktivnost v družbi.

V času razglasitve epidemije COVID-19 se je zobozdravstveni sistem popolnoma preoblikoval, glede na strožje ukrepe preventive in kontrole širitve infekcije. V projekt organizacije nudenja nujnih zobozdravstvenih storitev je bila vključena širša ekipa zobozdravnikov, ki so povezovali zobozdravništvo tako na nivoju kolegialnosti, strokovnosti in medsebojne pomoči. Ekipa se je povezovala tudi multidisiplinarno z infektologi in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, je pojasnil Pavlović.

Zobozdravstvo je v Sloveniji organizirano heterogeno v zelo razpršeni zasebni in javni mreži. V Sloveniji deluje v javni mreži 641 zaposlenih zobozdravnikov v Zdravstvenih domovih, 632 koncesionarjev ter 267 čistih zasebnikov. V zobozdravstvenih ordinacijah v povprečju dnevno pregledamo ali opravimo storitev na približno 20000 pacientih.

Z zaprtjem zobozdravstvenih ordinacij je bil tako prispevek zobozdravnikov k obvladovanju širitve in kontrole infekcije COVID-19 v Sloveniji zelo velik. Pod kontroliranim okoljem smo organizirali izvajanje nujnih zobozdravstvenih storitev najprej v 7 in nato v 9 vstopnih točkah za zobozdravstvo. Točke so bile organizirane v Zdravstvenih domovih tako, da je vsak pacient porabil manj kot 1 uro časa, da je lahko prišel do nujne zobozdravstvene pomoči.

Kot je dejal Pavlović, se je na terenu izven vstopnih točk izvajala triaža pacientov, ki so klicali najprej svoje izbrane osebne zobozdravnike. Zobozdravniki so na podlagi Zakona o pacientovih pravicah in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ocenili zdravstveno stanje pacienta ter ga napotili na vstopno točko na obravnavo ali pa so jim svetovali, kako si lahko v vmesnem obdobju sami pomagajo, da premostijo čas do ponovnega zagona zobozdravstva. Triaža se je izvajala tudi na nivoju vstopne točke.

Vsaka vstopna točka je imela organizirane ordinacije za klinično zdrave paciente in ločeno za paciente sumljive na COVID ali pozitivne paciente. Vsaka vstopna točka je delovala na principu potreb prebivalstva lokalno. To pomeni, da sta delovali 2 ekipi dopoldne 4 ure in 2 ekipi popoldne 4 ure. Če so se potrebe prebivalstva povečale, so se vključile nove ekipe.

Nadzorovali smo kakovost nujnih zobozdravstvenih storitev, preobremenjenost vstopnih točk ali pa prekomerno razpisovanje kadrov glede na trenutne potrebe.

V vstopnih točkah je bilo obravnavano do včeraj: 11.613 pacientov od tega 81 sumljivih primerov COVID. Opravljeno je bilo 3635 triažnih kontaktov. V vstopnih točkah je delalo 2662 medicinskih sester in 2020 zobozdravnikov, seveda so zdravniki in sestre  v tej številki zajeti po večkrat. Med temi zobozdravniki so koncesionarji in čisti zasebni zobozdravniki, ki so se samostojno javili, da bi sodelovali v delu vstopne točke.

Pavlović je dejal, da so obravnavali tudi nekaj pritožb, saj so pravila o nujnih zobozdravstvenih storitvah zelo ozka in stroga. Glede na dostopno varovalno opremo in okoliščine dela, žal ni bilo mogoče drugače predvsem organizirati varnega dela.

Nepogrešljiv del triaže je bil tudi Kontaktni center in vsakodnevna naveza s profesor Matičičevo, ki se je trudila vzpostaviti najbolj aktualno bazo podatkov za ljudi, ki v stiski niso vedeli kako si pomagati.

V sklopu vstopnih točk je bila organizirana tudi nujna specialistična dejavnost, ki je potekala na nivoju konzultacij in tudi posegov. Rentgenska diagnostika je bila prisotna v večini vstopnih točk, a ne povsod. Glavni razlog je bil prostorska nedostopnost, zaradi zastarele ali slabo načrtovane infrastrukture.

Na tem področju smo bili med prvimi v Evropi, ki smo pravočasno in strokovno omejili delo v zobozdravstu samo na nujne storitve in na predpisanih lokacijah, je poudaril Pavlović. Neprestano smo bili v navezi s Svetom evropskih zobozdravnikov.

V nujnih zobozdravstvenih vstopnih točkah ni bil okužen noben zobozdravstveni delavec ali sodelavec. Podatke o pacientih Pavlović nima. To je po njegovem dovolj zgovoren podatek o delovanju sistema in o nudeni ustrezni osebni varovalni opremi, ki je bila strokovno podkrepljena. Lahko rečemo, da so bili pacienti obravnavani v varnem okolju.

Razumljivi in utemeljeni pritiski pacientov so se proti koncu meseca aprila stopnjevali in epidemiološka situacija se je začela izboljševati. Tako smo s strokovno zobozdravstveno skupino ponovno zagnali krog posvetov, kako omogočiti izvajanje širšega nabora zobozdravstvenih storitev v varnem okolju glede na razmere COVID. To je pomenilo pisanje novih strokovnih smernic, ki bi poenotile pristop zobozdravnikov v razmerah COVID in bi omogočile varno delo s pacienti.

Usklajevanja so potekala na večih nivojih znotraj zobozdravništva v sodelovanju z ekipo infektologov in  strokovnjakov iz NIJZ. Dokument je potrdila ZZS, razširjeni strokovni kolegij za zobozdravstvo in potrdil minister za zdravje. Zobozdravniki so enotno stopili skupaj k iskanju rešitev kako ponovno zagnati zobozdravstvene ordinacije v varnem okolju.

Tako pripravljen protokol je omogočil kontrolirano odprtje zobozdravniških ordinacij. Res je, da so izvajalci v teh dneh v pripravah, da zadostijo pogojem v protokolu in zagotovijo vso potrebno osebno varovalno opremo.  Ker smo zobozdravniki organizirani zelo heterogeno, so nekateri bili že pripravljeni na odprtje, spet drugi se še pripravljajo. Tako nekateri zdravstveni domovi odpirajo svoja vrata že ta teden, spet drugi jih bodo odprli v prvih dneh naslednjega tedna. Problem, zakaj se določeni Zdravstveni domovi ne morejo takoj odpreti je tudi v tem, da so še v nedeljo opravljali storitve nujne vstopne zobozdravstvene točke. Sedaj je potrebna popolna reorganizacije, urejanje inštrumentarija, reorganizacija kadra in podobno dalje.

Včeraj nas je razveselila novica, da bodo zasebniki koncesionarji prejeli osebno zaščitno opremo ta teden za mesec dni.

25% prebivalcev nima opredeljenega osebnega zobozdravnika in tudi delež z opredeljenim zobozdravnikom opravlja zobozdravstvene storitve v zasebnem sektorju. Ti pacienti bodo, če zasebniki, zaradi pomanjkanja osebne varovalne opreme ne bodo mogli delati, za nujna stanja sedaj dodatno obremenili javno mrežo. Kar lahko dodatno podaljša čakalne dobe.

Kako sedaj do zobozdravnika? Zobozdravniki imamo v naročilnih knjigah:

• že naročene paciente,
• protetične paciente, ki so v delu,
• paciente, ki so obiskali nujno zobozdravstveno vstopno točko,
• ter oskrbeti nujne pacienti, ki so zboleli sedaj.

V javni mreži bo težko obravnavati v ordinacijskem času več kot 7 pacientov, saj če želimo zagotoviti optimalno varnost med pacienti so potrebni higienski, dezinfekcijski postopki ter prezračevanje prostorov. Želimo si, da bo potekal vstop pacientov v naše ordinacije kontrolirano in varno.

Pavlović poziva vse paciente, da kontaktirajo svojega osebnega zobozdravnika po emailu ali telefonsko:

• če so obiskali nujno zobozdravstveno vstopno točko in bo potrebna nadaljnja terapija in
• če imajo v tem trenutku nujno stanje.
• Če se želijo naročiti na poseg ali pregled.

Zobozdravniki bodo vse paciente, ki so bili naročeni in je bil termin prestavljen o tem obvestili. Pacientom ni potrebno obiskati ordinacije in ni potrebno klicati. Vstop v ordinacije bo omejen le za tiste paciente, ki bodo naročeni in bodo imeli odgovorjen COVID epidemiološki vprašalnik negativen. Določene vstopne točke bodo imele tudi organizirane nujne zobozdravstvene ambulante za sumljive ali potrjene primere COVID. Torej ti pacienti, ki bodo imeli pozitiven epidemiološki vprašalnik, ne bodo smeli biti obravnavani v vsaki ordinaciji, ampak le v določenih in pod posebnimi pogoji, je zaključil Pavlović.