V dokumentu Slovenije je prikazan normativni okvir, ki se nanaša na štiri stebre poročila o stanju pravne države, na katere se osredotočate. V zvezi s tem ne dvomim, da ima Slovenija dober institucionalni in pravni okvir. Tako naj ne bi bilo težko pripraviti normativnega dela poročila.

Izziv pa bo, kako objektivno oceniti, kaj se dejansko dogaja v okviru danega nabora pravil in institucij ter zunaj njega. Tega verjetno ni mogoče narediti samo s sklicevanjem na mnenje nekaterih domačih ali mednarodnih institucij. Potrebno bo bolj poglobljeno razumevanje strukturnih značilnosti države, njene pravne, gospodarske, družbene in politične kulture kot tudi njene demokratične dediščine. Iskreno upam, da bo Komisija kos temu velikemu izzivu in bodo njena prizadevanja uspešna. V drugi polovici naslednjega leta bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije in resnično upam, da bo poročanje tlakovalo pot celovitemu in verodostojnemu mehanizmu EU za spremljanje stanja pravne države.

V zadnjih letih smo namreč pogrešali glas Evropske komisije ali drugih evropskih institucij o stanju pravne države v Sloveniji. Redka so bila vprašanja o vlogi sodstva pri vzpostavljanju trdnega in zaupanja vrednega pravosodnega sistema.

V Sloveniji so se številni nerazumno dolgi sodni postopki končali zaradi zastaranja. Naša država je izgubila veliko primerov na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Bili smo priča neučinkovitemu pregonu bančne goljufije, nespoštovanju načela videza nepristranskosti in nekaj sodnikov je celo uporabilo totalitarno simboliko. Redno sodstvo je opozicijske politike obsodilo in postopki so se končali na Ustavnem sodišču, ki je njihove sodbe razveljavilo. Kar nekaj odločitev Ustavnega sodišča ni bilo izvršenih.

Poleg tega ni nihče postavil vprašanja o selektivni pravici, ko kljub zadostnim dokazom nihče v Sloveniji ni preganjal domnevnega pranja milijarde evrov za Iran. Zadevo pa je preiskala parlamentarna komisija, ki sem jo osebno vodil in je pokazala, da je prišlo do očitne kršitve mednarodnih sankcij. Vse to je omajalo zaupanje ljudi v pravosodni sistem, ki je po podatkih Eurostata med najnižjimi v državah EU.

Glede na vse to se slovenska vlada ne zavzema le za spodbujanje vrednot pravne države v EU, temveč se v celoti zaveda, kaj vse bo treba narediti doma. Prepričan sem, da vsakoletno objektivno in poglobljeno poročanje Komisiji daje edinstveno priložnost za njen verodostojen prispevek k tem ciljem. Pri tem se zanašam na uporabo enakih standardov za vse države članice, ki temeljijo na primerljivih in nepristranskih informacijah ter zanesljivih virih. Koristen bi bil odkrit dialog, ki temelji na poglobljenem razumevanju stanja v državi članici. To so po mojem mnenju ključna zagotovila za kakovost in verodostojnost prvega letnega poročila in vseh naslednjih.

Naj zaključim z izrazi svoje trdne podpore vam in vašim prizadevanjem za spodbujanje pravne države v EU. Če potrebujete dodatne informacije ali menite, da so potrebna dodatna pojasnila glede Slovenije, sem vam na voljo. Z veseljem vam bom pri tem pomagal.

S spoštovanjem.