Skoči do osrednje vsebine

Izjava direktorja Zavoda RS za šolstvo Logaja, vodje strokovne posvetovalne skupine Beovič in vladnega govorca Kacina

Na izjavi glede aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni COVID-19 so sodelovali direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj, vodja svetovalne skupine v okviru Ministrstva za zdravje dr. Bojana Beovič ter vladni govorec Jelko Kacin glede aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni COVID-19.

Izjava direktorja Zavoda RS za šolstvo dr. Vinka Logaja.

1 / 2
Izjava direktorja Zavoda RS za šolstvo dr. Vinka Logaja. | Avtor Nebojša Tejić, STA

Vladni govorec Jelko Kacin je v uvodu dejal, da ugodni zdravstveni podatki o epidemiji kažejo, da se zaenkrat lahko počasi in previdno vračamo v šolske klopi, ob tem pa je potrebno misliti tudi na varno delo delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Vlada trenutno v tesnem sodelovanju s stroko preučuje možnost odprtja določenega dela izobraževalnih ustanov za ponedeljek, 18. maj. Končno odločitev o vrnitvi nazaj v vrtce in šolske klopi, pa bo na osnovi priporočil strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje, sprejela do konca tega tedna, je poudaril Kacin.

Direktor Zavod Republike Slovenije za šolstvo dr. Vinko Logaj je predstavil načrte in delovanje zavoda, ki bo vodilo v varno odpiranje vrtcev, osnovnih in srednjih šol, glasbenih šol ter dijaških domov.

Zavod RS za šolstvo je v času epidemije izdal usmeritve za delo osnovnih in srednjih šol v času izobraževanja na daljavo ter usmeritve za preverjanje in ocenjevanje znanja.

Različnih oblik podpore je bilo od 16. marca deležnih 73 % strokovnih delavcev od 35.974 vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic, učiteljev in učiteljic v osnovnih in srednjih šolah. 21.416 je bilo udeleženih v različnih oblikah (videokonference, spletne učilnice, usposabljanja) in 5.000 v drugih oblikah sodelovanja. Zavod je pripravil več priporočil za vrtce in šole:

Priporočilo za ponovno odprtje vrtcev v času posebnih razmer:

  • Organizacija vzgojno-izobraževalnega dela naj bo prilagojena tako, da otroci v čim krajšem obdobju pridobijo občutek varnosti in zaupanja.
  • Ponovno odprtje vrtcev pomeni ponovno uvajalno obdobje.
  • Priporočilo, da se strokovni delavci prilagodijo otrokom in ne hitijo z izvajanjem programa, četudi ne bodo vsi cilji Kurikuluma za vrtce uresničeni.
  • Priporočilo dejavnosti, ki pripomorejo k zdravemu načinu življenja. Veliko časa naj bo namenjenega za igro v naravi, branju otroške literature, slikanic, pogovorom z otroki, ustvarjalnih iger in izkoristku vseh priložnosti za gibanje otrok.
  • Dejavnosti naj bodo organizirane po kotičkih, ki naj bodo opremljeni z materialom, ki se ga pogosto menja.
  • Otrokom naj bodo strokovni delavci na voljo za čustveno bližino. Pozorni naj bodo na čustvene stiske otrok in jim dajo priložnost, da svoja čustva izrazijo.
  • Posebne pozornosti naj bodo deležni otroci iz ranljivih skupin.
  • Način dela in pristop do otrok sta mnogo bolj pomembna od načrtovane vsebine.
  • Za komunikacijo s starši in za izvajanje higienskih priporočil je priporočena izdelava protokolov in seznanjanje staršev z njimi.

Priporočila za prehod iz izobraževanja na daljavo v izobraževanje na šoli oz. v oddelku za učence 1. triade v osnovni šoli:

  • Priporočeno prilagoditveno obdobje (okvirno 1 teden) in postopno poglabljanje in nadgrajevanje dosežene ravni znanja, pridobljenega v obliki izobraževanja na daljavo.
  • Pomembna je pozitivna naravnanost učiteljev. Starši in učitelji naj ne prenašajo lastne tesnobe na učence.
  • Posebno pozornost naj učitelji namenijo načrtovanju časa in dejavnosti za pogovor z učenci.
  • Čas naj bo strukturiran, povezan s cilji učnih načrtov (odnosi, jaz, skupnost, zdravje).
  • Učitelji naj bodo še posebej občutljivi in usmerjeni na doživljanje varnosti ter na zmanjšanje negotovosti v šolskem prostoru.
  • Učitelji naj ne razmišljajo, da se bo z vstopom v razrede vse nadoknadilo.
  • Poudarek naj bo na individualnem delu z učenci. Učitelj naj upošteva razlike med učenci.
  • Učitelj določi večji obseg pomoči za tiste učence, ki niso uspeli usvojiti temeljnih ciljev skozi izobraževanje na daljavo.
  • Učitelj naj učence izdatno spodbudi k organiziranim, usmerjenim gibalnim dejavnostim.
  • Ocenjevanje naj bo le v primerih, ko je to potrebno. Pred ocenjevanjem znanja naj učitelji dosledno izvajajo preverjanje znanja. Upoštevajo naj priporočila.
  • Učencem, ki iz zdravstvenih oziroma drugih opravičenih razlogov ne bodo prišli v šolo, naj šole prilagodijo oblike in metode dela (Učitelji naj poskrbijo, da bodo učenci prejeli ustrezna gradiva.).
  • Učenci 9. razreda se v OŠ vračajo en teden kasneje. Šole bodo za načrtovanje organizacije dela in za delo z učenci prejele priporočila v tem tednu. Priprava priporočil je v teku tudi za zavode, ki izvajajo prilagojene programe OŠ in SŠ.

Priporočila za zaključek izobraževanja v zaključnih letnikih v programih gimnazijskega, nižjega poklicnega, srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja:

  • Delo v razredu naj učitelji načrtujejo v povezavi z izobraževanjem na daljavo.
  • Pouk v prvem tednu naj bo usmerjen v zaključevanje in morebitno popravljanje in izboljševanje ocen ter pridobivanju ocen, če je bil dijak neocenjen.
  • Priporočamo, da imajo dijaki večino ocen zaključenih že pred povratkom v šolo.
  • Učitelji naj ne zahtevajo od dijakov več ocen, kot je nujno potrebno.
  • Pomemben del časa naj bo namenjen pripravi na zaključek izobraževanja (zaključni izpit, matura).

 

Vodja strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje prof. dr. Bojana Beovič je poudarila, da se epidemija covid-19 v Sloveniji lepo umirja. Že od 30. aprila nimamo več kot 10 novih primerov dnevno, kar je manj kot odstotek prirasta, tako imenovano reprodukcijsko število je zdrsnilo pod ena, posamezni okuženi torej v povprečju okuži precej manj kot enega novega bolnika.

Po njenem je to posledica sorazmerno majhnega števila okuženih trenutno v populaciji, torej učinkovitih ukrepov za zmanjšanje prenosa virusa ob pravem času in obenem zelo skrbnega dela terenskih epidemiologov, ki vsak primer raziščejo in zamejijo s karantenami kontaktov. Večina zbolelih je kontaktov znanih okuženih, pri okuženih na novo, brez znanega kontakta gre za okužbe, vnesene iz tujine.

Kljub ugodnim številkam in posrednemu sklepanju na dobro umirjanje epidemije še čakamo na učinke sproščanja ukrepov po prvomajskih praznikih. Če bodo konec tega tedna razmere ostale enake, bomo lahko s sproščanjem ukrepov bistveno bolj smeli, blizu je normalizacija življenja na skoraj vseh področjih, je dejala Beovičeva.

Vsako sproščanje mora spremljati spremenjeno vedenje vsakega posameznika: ne dihajte v sogovornika brez maske, ne kašljajte v drugega človeka, ne prenašajte virusa z umazanimi rokami. Vsako našo dejavnost, delovno ali prostočasno, organizirajmo tako, da prenos enostavno ne bo mogoč. Višji higienski standard našega življenja bo imel ugodne učinke tudi na druge bolezni, to pa na koncu na gospodarstvo.

Vsaj dve stvari ostajata nerešeni oziroma zaskrbljujoči ob neizogibnem povečanju števila okužb v prihodnosti.

Prva je odpiranje meja. Evropska komisija izrecno opozarja, da mora biti odpiranje meja soglasno in v začetku omejeno na države s primerljivim tveganje. To tveganje za okužbo z novim koronavirusom pa se ne odraža samo v številu obolelih, ampak tudi v tem, kako posamezna država bolezen covid-19 obvladuje: koliko opravi testov, koga testira, kako deluje njena epidemiološka služba.

Drug velik problem so kapacitete zdravstva. Novi val covid-19, če bo enak ali obsežnejši, bo ponovno ustavil drugo zdravstveno dejavnost. Ne gre toliko za opremo, predvsem ventilatorje, gre za fizični prostor v močno zastarelih zgradbah in predvsem kader. Trenutno delo je bilo možno, ker so na pomoč priskočili zdravniki drugih specialnosti, za intenzivne oddelke zlasti anesteziologi, ki seveda potem ne morejo sodelovati pri kirurških posegih in podobno. Velik problem predstavlja tudi zdravstvena oskrba v domovih za ostarele, tu so nujno potrebne kadrovske okrepitve povezane z dodatnim denarjem. Vse to so stare težave, povezane s kronično podhranjenostjo slovenskega zdravstva, za katerega je bilo mislim da sedaj dobro pokazano, da je njegov najboljši del obstoječi kader, ki se je v kriznih razmerah odzval več kot odlično.

V kratkem se v državi previdno odpira šolstvo. Ob podrobno in skrbno napisanih in usklajenih navodilih je posebej pomembno njihovo zdravorazumsko upoštevanje in predvsem razumevanje dejstva, zakaj so bila navodila uvedena: zato, da ostanemo zdravi, je zaključila Beovič.

Iskalnik