Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS obravnavala Zavezo javnosti XIII – Letni program dela in finančni načrt Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj za leto 2020 in ga sprejela v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil Rdečega križa Slovenije. Naloge in programe, ki predstavljajo izvajanje javnih pooblastil Rdečega križa Slovenije, sofinancirajo pristojna ministrstva v skladu s sredstvi, zagotovljenimi v proračunu za leto 2020, in sprejetimi finančnimi načrti.

Gradivo obsega program del, ki jih opravlja Rdeči križ Slovenije kot javna pooblastila na področju krvodajalstva, prve pomoči, pripravljenosti in ukrepanja v primeru naravnih in drugih nesreč, službe za iskanje pogrešanih in mednarodne dejavnosti. Ta del programa sprejema vlada v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije. Na podlagi 27. člena Zakona o Rdečem križu Slovenije Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja sredstva za naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javno pooblastilo na podlagi letnega programa, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je med Ministrstvom za obrambo, Upravo RS za zaščito in reševanje ter Rdečim križem Slovenije sklenjena krovna pogodba o izvajanju in sofinanciranju nalog, ki jih Rdeči križ Slovenije izvaja na področju zaščite, reševanja in pomoči. Za leto 2020 je predvidena višina sofinanciranja dejavnosti Rdečega križa Slovenije – Zveze združenj na področju zaščite, reševanja in pomoči do 588.000 evrov. Za leto 2020 je že bilo na podlagi aneksa k pogodbi opravljeno predplačilo sofinanciranja za zagotavljanje izvajanja nalog v višini 99.000 evrov.

Na odboru je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila nov projekt z nazivom »Integracija slovenskih e-storitev (SI--PASS 2.0)«.
Gre za evropski projekt, v okviru katerega se pridružujejo tudi slovenski portali tako iz javnega kot tudi iz zasebnega sektorja: eUprava, JEP, eVŠ, ZZZS, Ilirika in Sigmatex (ta pokriva preko 80 občin), z namenom čezmejne prijave. Projekt koordinira Institut Jožef Stefan.
V okviru novega projekta SI-PASS 2.0 bi omogočili prilagoditev sistemov eUprava, JEP in eVEM/SPOT zahtevam eIDAS. Vsi navedeni sistemi imajo integrirano storitev spletne prijave in e-podpisa SI-PASS, vendar samo za uporabo nacionalnih e-identitet. Našteti sistemi bodo preko storitve SI-PASS integrirali še eIDAS vozlišče. Tako bodo do teh storitev dostopali tudi uporabniki iz drugih držav EU, kot to zahteva eIDAS.
Sistema eUprava in JEP imata integrirano tudi storitev SI-PASS za e-podpisovanje. V okviru projekta bo eVEM/SPOT prilagodil svoje delovanje tudi na to funkcionalnost SI-PASS.
Ministrstvo za javno upravo je partner v konzorciju sedmih projektnih partnerjev iz Slovenije. Konzorcij je v okviru CEF mehanizma prijavil projekt »SI-PASS 2.0 – Integrating Slovenian e-services with national eIDAS node« - projekt SI-PASS 2.0 - v trajanju 18 mesecev.

Na odboru za gospodarstvo je vlada danes v veljavni Načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila tri nove projekte, in sicer Zapornici Ambrožev trg in Gruberjev kanal, Sanacija hudournika Reka in Ureditev vodotoka Ligojščica v Horjulu. Skupna ocenjena vrednost projekta zapornic znaša nekaj več kot 11 milijonov evrov, sanacija hudournika Reka nekaj več kot 3 milijone evrov, ureditev vodotoka Ligojščica pa nekaj manj kot milijon evrov.
Zapornici Ambrožev trg in Gruberjev kanal
Zapornični sistem na obeh lokacijah je dotrajan, neprimeren in nezanesljiv za upravljanje. Nujno sta potrebni novi hidromehanski opremi, sanacija obstoječih objektov, celovitejša izgradnja vodarskega informacijskega sistema ter ureditve centralnega nadzornega sistema.
Sanacija hudournika Reka
V okviru projekta se bo izvedla sanacija hudournika Reka, zgradila večja zaplavna pregrada za zadrževanje materiala iz zaledja ter uredilo sotočje Brezovškega in Lukenskega grabna nad zaplavno pregrado. Predvidena kapaciteta novega zaplavnega prostora za pregrado bo okoli 14.000 m3. Regulacija sotočja in formiranje zaplavnega prostora bo obsegala tudi prestavitev struge Brezovškega grabna, da voda ne bo dotekala povsem na krilo pregrade, temveč bo dotok materiala usmerjen v zaplavni prostor. Vtok obeh grabnov v zaplavni prostor bo urejen z dvema uvajalno-ustalitvena pragova.
Ureditev vodotoka Ligojščica v Horjulu
V okviru projekta se bo urejal vodotok, ki je na svojem odseku skozi naselje Ljubgojna utesnjen med lokalno cesto in hiše z gospodarskimi poslopji ter je na več odsekih zacevljen. Cevni prepusti so poddimenzionirani in ne prevajajo pričakovanega pretoka Q100, zato ob močnem ali dolgotrajnejšem deževju prihaja do njihovih zamašitev, kar povzroča poplavljanje okoliških površin ter stanovanjskih in gospodarskih objektov. Dodatno k zamašitvi cevi pripomore tudi erozijski material, ki ga vodotok prinese s seboj iz zaledja. Za izboljšanje razmer se bo v okviru projekta zamenjalo neustrezne prepuste na vodotoku, odstranilo zacevitve in na njihovem mestu uredilo hidravlično ustrezno in proti erozijsko zavarovano odprto korito. Za prekinitev masovnega transporta plavin iz zaledja se bo v zaledju zgradil manjši zaplavni objekt.

V veljavni Načrt razvojnih programov je vlada uvrstila projekt sanacije zemljine vrtcev Mehurček in Živ Žav v Celju.
Namen projekta je saniranje zemljine in zunanja ureditev vrtcev ter s tem izboljšanje stanja okolja na območju vrtca Zarja v enotah Mehurček in Živ Žav v Mestni občini Celje. Ocenjena vrednost projekta v letu 2020 je 435.000,00 evrov.
Cilji za izboljšanje stanja okolja na območju zgoraj navedenih vrtcev so:
- znižati vrednosti arzena, svinca, kadmija in cinka v tleh na saniranih območjih otroških igrišč vrtcev Zarja – Enota Živ žav in Zarja – Enota Mehurček v Mestni občini Celje pod mejne vrednosti, določene s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednostni nevarnih snovi v tleh;
– zmanjšati izpostavljenost otrok toksičnim kovinam v vrtcu;
– preprečiti oziroma omejiti odlaganje in širjenje toksičnih kovin v okolje.

Vlada je na odboru v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila tudi projekt »Izkoreninjenje hude viroidne zakrnelosti hmelja«, ki sodi v skupni projekt »Ureditev kmetijskih trgov«.
V zadnjih letih se je kljub izvajanju uradnih ukrepov nepričakovano povečal obseg širjenja hude viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča citrus bark cracking viroid (CBCVd). Bolezen je neozdravljiva in lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Po podatkih SURS je pridelava hmelja v Sloveniji v letu 2018 obsegala 1.667 ha, evidentirane okužbe s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja so obsegale 145 ha, kar predstavlja 8,7 % vseh hmeljišč. Zato so bili mesecu marcu 2019 sprejeti dodatni nujni in strožji ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja.
Namen projekta je, da se z izvedbo nujnih investicij in kompostiranjem hmeljevine izkorenini in prepreči širitev hude viroidne zakrnelosti hmelja na vseh posajenih poskusnih površinah hmelja IHPS. Pomembno je tudi, da se zmanjša tveganja za nastanek novih okužb in preprečuje širjenje bolezni s kontroliranim odvozom okuženih korenik in hmeljevine. Namen projekta je tudi, da se ohrani dosedanje dragoceno delo na področju žlahtnjenja novih sort hmelja ter zagotovi sadilni material hmelja.
Cilj projekta je proizvodnja vsaj 180.000 CSa (brezvirusnih in brezviroidnih) sadik hmelja v letih 2020 in 2021, ki bodo omogočale hmeljarjem sajenje po opravljenih karantenskih premenah zaradi krčitev hmeljišč kot posledice okužbe s CBCVd. Prav tako se pričakuje obnova ostalih hmeljišč, kar ni posledica okužbe s CBCVd ampak starostne sestave nasadov. Slovenski hmeljarji bodo v naslednjih dveh letih lahko zasadili vsaj 55 ha hmeljišč. Kakovostni sadilni material, proizveden na IHPS bo tako omogočal obnovo izkrčenih hmeljišč in hkrati povečanje površin slovenskih hmeljišč. Predvidene investicije na poskusnem posestvu IHPS bodo omogočale nadaljnji nemoten razvoj sort. IHPS je v zadnjih 5 letih registriral 6 novih sort hmelja, ki so zanimive tako za domače in tuje pivovarne po svetu. V postopku registracije ima novih 5 sort v preizkušanju, pri čemer se ocenjuje, da bo vsaj ena vpisana na sortno listo v prihodnjih 2 letih. Z novim postopkom registracije bo predvidoma začel v letu 2021, kjer se ocenjuje preizkušanje vsaj 4 novih kandidatnih sort. Vrednost projekta, ki bo trajal do 31. 12. 2021, je 476.500 EUR.