Namen in cilj predloga zakona je implementacija ustavne ureditve zakonodajnega referenduma iz leta 2013 glede ene od sestavin, in sicer ureditve postopka v primeru, ko bi bil referendum skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten.

Vsebina predloga zakona je glede predmetnih rešitev (spremenjeni 21. člen in novi 21.a člen ZRLI) enaka vsebini predloga novele ZRLI iz leta 2015 in je bila takrat široko usklajevana.

Predlog zakona iz leta 2015, ki je znotraj širše novele vseboval enake določbe v zvezi s postopkom, kadar je referendum na podlagi ustave nedopusten, je bil 9. januarja 2015 posredovan v medresorsko usklajevanje in javno razpravo, ki je trajala en mesec. Dodatno je bil predlog posredovan tudi Uradu predsednika Republike Slovenije, Državnemu zboru, Državnemu svetu, Ustavnem sodišču, Varuhu človekovih pravic, Državni volilni komisiji, Državni revizijski komisiji, Informacijskem pooblaščencu, Računskemu sodišču in Komisiji za preprečevanje korupcije. Predlog zakona je bil februarja 2015 tudi predstavljen na seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Besedilo zakona je bilo nato 23. decembra 2015 sprejeto na Vladi Republike Slovenije ter posredovano v obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije. Matično delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije je predlog zakona obravnavalo februarja in aprila 2016, vendar je bila obravnava končana, ker predlog kot celota ni bil deležen zahtevane dvotretjinske podpore navzočih poslancev.

Dodajamo še to, da je bil predlog novele ZRLI-Ea, ki je prav tako vseboval navedene določbe, ponovno v enomesečni javni razpravi tudi decembra 2019 (objavljeno na E-demokraciji). Pripomb na predmetne določbe v javni razpravi ni bilo, določbe pa so bile medresorsko usklajene.

Predlagatelj se sicer zaveda, da je glede na spremembo ustave in odločbo ustavnega sodišča iz januarja 2018 treba sprejeti celovito novelo ZRLI, vendar pa se je glede na okoliščine (epidemija COVID-19) odločil nemudoma predlagati to novelo, ki je nujna zato, da se bo zagotovilo učinkovite in hitre zakonodajne postopke in s tem omogočilo takojšnje ukrepanje v primerih, ko gre za odpravo posledice naravnih nesreč (in zagotavljanje varnosti državljanov in obrambe države), v najkrajšem času pa se bo predlagala celovita novela, ki bo odpravila vse neskladnosti.

Vir: Ministrstvo za javno upravo