Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša skupaj z ministri predstavil protikoronski paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu

Predsednik vlade Janez Janša je na današnji novinarski konferenci skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandro Pivec, ministrom za finance mag. Andrejem Šircljem in koordinatorjem strokovne posvetovalne skupine dr. Matejem Lahovnikom predstavil paket ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, tako imenovani protikoronski paket, ki ga je Vlada RS obravnavala na včerajšnji večerni seji.

Predsednik vlade Janez Janša predstavil protikorona paket.

Predsednik vlade Janez Janša predstavil protikorona paket.

Kot je poudaril premier, je vlada na seji razpravljala ter določila smernice in ukrepe za pripravo zakonskega paketa megazakona, s katerim želimo v prihodnosti blažiti posledice epidemije s koronavirusom tako za državljanke in državljane kot za gospodarstvo.

Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu poudaril, da je vlada določila ukrepe za ohranjanje delovnih mest. "Na prvem mesto bo uzakonjena nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju," je povedal premier in nadaljeval: "Vse prispevke zaposlenih na čakanju v obdobju dveh mesecev – veljavnost bo od dneva uveljavitve do 31. maja tega leta z možnostjo podaljšanja, če se razmere ne spremenijo – ki jih je treba vplačati v obe blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, bo prevzela država, pravice zavarovancev pa se ohranjajo. Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne krije ZZZS in ne delodajalec." Sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih bo v času epidemije prek plačil dodatkov za nevarno delo in prek plač za dodatne obremenitve po odločitvi predstojnikov v razponu od 10 do 200 % osnovne plače.

"Določili smo ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej tistih starejših upokojencev z nizkimi pokojninami, ki so tudi največja tarča te epidemije," je dejal premier in dodal, da se upokojencem z najnižjimi pokojninami izplača solidarnostni dodatek zaradi posledic koronavirusa. "To je najbolj ranljiva skupina državljanov. Mnogi so sami, skromne dohodke so porabili za nakup nujne rezerve, prehranskih in drugih nujnih življenjskih artiklov, zato jim bo izplačan poseben dodatek," je povedal Janez Janša.

"Status delavcev, ki zaradi višje sile ne delajo, zaradi varstva otrok in nezmožnosti prihoda na delo ter drugih razlogov, povzročenih z epidemijo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne samodejno pripada nadomestilo za brezposelnost," je povedal premier in dodal, da bo določeno tudi, da gospodinjstva in posamezniki javnih storitev, ki se ne izvajajo, v tem času tudi ne plačujejo, torej ne bo položnic.

Slovenski predsednik vlade je dejal, da je bila včeraj sprejeta še vrsta usmeritev za pripravo ukrepov za pomoč samozaposlenim. "Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo prek temu namenjenega spletnega programa izrazili posebno prizadetost zaradi krize, in ta izjava bo javno dostopna. Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 % neto minimalne plače," je dejal Janez Janša. Nadaljeval je, da se prizadetim samozaposlenim v tem obdobju odpiše prispevke. "Prispevke zanje v tem obdobju za zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po zaključku leta. Do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine," je povedal premier.

Nato je poudaril, da je vlada sprejela tudi vrsto ukrepov za ohranitev delovanja podjetij: "Vse prispevke za pokojninsko zavarovanje za zaposlene, ki ostanejo na delovnem mestu, v tem obdobju plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki pa se ohranijo."

Sprejeli smo ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetij in pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo. "Z namenom reševanja likvidnosti se vzpostavi garancijska shema (t. i. finančni top) in omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poroštvom za izvedbo. Zamrzneta se plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na osem dni. Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) se usmeri v pomoč podjetjem in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (cepivo, zdravilo, zaščitna oprema) za obvladovanje posledic koronavirusa," je poudaril Janez Janša.

"Vse sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni večinski lasti države, se znižajo za 30 odstotkov. Za čas trajanja epidemije se za 30 % znižajo vse funkcionarske plače na državni ravni. Sodna veja oblasti je zaradi odločitve Ustavnega sodišča iz zakona izvzeta, je pa pozvana, da se za čas krize sama odpove 30 % funkcionarskih plač. Tisti, ki v tej veji oblasti in tudi drugod delajo v teh razmerah, ker nujni postopki zaradi zaščite temeljnih človekovih pravic iz ustave morajo potekati, pa spadajo v skupino dodatno nagrajenih," je glede znižanja sejnin in plač pojasnil premier.

Nadaljeval je, da je vlada sprejela tudi vrsto smernic za izdelavo ukrepov za pomoč kmetijstvu. "Naj poudarim, da je samozadostnost pri pridelavi hrane v teh razmerah, ki lahko še nekaj časa trajajo, strateškega pomena, zato bomo naredili vse, da se kmetom in kmetijstvu pomaga z enakimi ali sorazmerno enakimi ukrepi kot preostalemu gospodarstvu," je dejal Janša.

"Delodajalcem v gospodarstvu priporočamo, da podobno nagrajujejo tiste, ki se ob tveganju in izpostavljenosti nevarnim razmeram spoprijemajo s posledicami epidemije. Delodajalci naj vsekakor vzpostavijo model na podlagi veljavne zakonodaje in zakonskih rešitev, vsebovanih v tem paketu, ki bodo veljale predvsem za javni sektor. Priporočamo torej, da se tudi v gospodarstvu nagradijo zaposleni v razponu od 10 do 200 %, predvsem torej tisti, ki so izpostavljeni, ki ohranjajo proizvodnjo in kritično infrastrukturo, saj ta ni vsa državna. Država in proračun bodo izdatke vračali, ko bodo podatki o zdajšnjem ali prihodnjem možnem obsegu izplačil znani," je povedal Janša.

Po besedah predsednika vlade morajo vsa ministrstva te ukrepe – in še nekatere, ki jih ni omenil in so tehnične narave ter so del tega zakona – poslati do četrtka, 26. marca, do 23. ure vladni službi za zakonodajo, v petek pa bo vlada obravnavala osnutek tega megazakonskega paketa.

Po premierjevih besedah je temeljna vsebina in namen tega protikoronskega zakonskega paketa, da "zamrznemo zdajšnje stanje na način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, gospodarske, znanstveno-raziskovalne ter zmogljivoati v znanosti in kulturi, potenciale države in družbe nasploh, da bo lahko vse normalno delovalo po tem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana."

Poudaril je še, da je na svetovni ravni veliko naporov usmerjenih v izdelavo cepiv in zdravil ter preizkušanje zdravil, ki blažijo posledice okužbe s koronavirusom, in napovedi so optimistične. "Do takrat pa je treba zdržati, a ne le to, ostati je treba na dovolj visoki in vitalni ravni, da bomo kot družba lahko še naprej normalno delovali," je povedal premier in dal primerjavo s potovanjem na vesoljski ladji. "Predstavljajte si, da se kot potniki zamrznemo zato, da ko nekje pristanemo, lahko normalno zaživimo in delujemo. Namen ukrepov, ki jih bomo predlagali, je zamrznitev zdajšnjega stanja ter ohranitev stanja za čas trajanja epidemije brez večjih socialnih in drugih posledic," je dejal Janša in še dodal, da bo vlada zagotovila vsa potrebna finančna sredstva. "Evropski finančni okvir se vsak dan širi in za čas, ki ga ta zakon zajema, je dovolj zagotovljenih sredstev," je povedal Janša.

Po premierjevih besedah je vlada tudi že začela zbirati elemente za določitev smernic že za drugi takšen megapaket. "Veliko predlogov, ki smo jih prejeli, je takšnih, da potrebujejo preučitev ter bodo ustrezno upoštevani v naslednjem paketu, ko bomo dobili finančne in druge izračune," je še dejal.

Poudaril je tudi, da je vlada v tem času prejela prek 1000 različnih predlogov, pobud od gospodarstva, sindikatov, združenj, posameznikov, znanstveno-raziskovalnih institucij, univerz in fakultet. "Vsem se iskreno zahvaljujem. Ocenjujem, da smo upoštevali 90 % predlogov, saj je bila velika večina podobne vsebine. Nekatere, ki terjajo več časa za preučitev, pa bo, kot rečeno, mogoče zajeti v naslednji megapaket," je povedal Janša.

Slovenski premier se je tudi zahvalil za izjemen trud, ki so ga v pripravo smernic vložili sodelavci po posamičnih ministrstvih. "Posebej hvala skupini strokovnjakov, ki jo je vodil dr. Matej Lahovnik. Z njihovo pomočjo smo razrešili mnogo dilem ob predlogih teh ukrepov, preučili smo tudi marsikaj, kar se je zgodilo v sosednjih in drugih evropskih državah ter po svetu, zato je bila ta pomoč neprecenljiva. Nikogar ni bilo, ki bi zavrnil našo prošnjo za sodelovanje," je še povedal Janša in dodal, da sodelovanje vladi ponujajo tudi naši rojaki, ki delajo po različnih institucijah po svetu in bodo prevzeli tvorne delovne naloge.  

"Danes zvečer bo seja vlade na temo prve celovite ocene ukrepov; tudi drugih, ne samo teh, o katerih sem govoril, za upočasnitev in zajezitev širjenja epidemije," je še napovedal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je dodal, da smo v tednu od zaprisege vlade že pridobili pretežno celovit vpogled v nastali položaj, tudi realne ocene razvoja razmer glede širjenja epidemije in ocene možnosti povečevanja zmogljivosti. "Vse to bomo predstavili jutri, ko se bo vlada seznanila s poročili pristojnih," je napovedal premier.

Zahvalil se je tudi vsem, ki upoštevajo uvedene ukrepe. "Najbrž danes ni nikogar, ki spremlja situacijo po drugih evropskih državah in bi mislil, da so ukrepi nepotrebni. Zadnji podatki kažejo, da se ukrepi povečini upoštevajo. Zato velika hvala vsem. Noben odlok, nobena prepoved, noben zakon ne more narediti več kot mi sami z upoštevanjem navodil zdravnikov in stroke, pa tudi z lastno samopobudo in ukrepanjem na vseh možnih področjih s ciljem zaščititi sebe in zavarovati druge," je še poudaril Janša.

"Če bo ravnanje vseh nas tudi v prihodnje šlo tako resno ter v vsa pravila upoštevajočo smer, potem zaostritev, ki jih lahko spremljate v drugih državah, ki pa so se odzvale teden dni za nami, v Sloveniji ne bo treba uvajati. Vlada bo seveda ocenila, kaj je treba še storiti glede našega ravnanja v nastalih okoliščinah," je dejal Janez Janša in zaključil, da se je Slovenija v zadnjih dneh kot celota z nevarnostjo epidemije soočila zelo resno, "in če bomo nadaljevali po tej poti, bo tudi končna cena bistveno nižja od tiste, ki smo se je vsi bali na začetku."

Premier je ob novinarskih vprašanjih o tem, koliko časa bo trajal ukrep zaprtja šol, dejal, da je za zdaj še nemogoče napovedati, koliko časa bodo ukrepi trajali, ga pa veseli, da se je vzpostavilo šolanje na daljavo, "tako da bo bistveno manj izgubljenega, kot smo se bali na začetku".

"Glede preostalih omejitvenih ukrepov, vlada izrednih razmer ni razglasila, niti ni tega predlagala – izredne razmere razglasi Državni zbor. Ta čas delujemo na podlagi zakona, ki določa boj proti nalezljivim boleznim. Poteka pa živahna razprava, ali bi bilo treba ta okvir razširiti," je pojasnil Janša. Opozoril je še na ukrep s področja javnih naročil, ki je zdaj ovira za hitro ravnanje, zato predlaga, da se mejne vrednosti za uporabo zakona o javnem naročanju, ko gre za blago in storitve, poveča na 40.000 evrov; ko gre za gradbene storitve, pa na 80.000 evrov. Občine pri tem lahko samostojno izvajajo javna naročila.

Iskalnik