Skoči do osrednje vsebine

Evropska komisija posredovala predlog finančnega popravka

V okviru potekajočega revizijskega postopka Evropska komisija (EK) predlaga finančni popravek za Republiko Slovenijo za izvajanje podpor na površino za obdobje 2015 – 2018. V postopku revizije Slovenija utemeljuje stališče, da pravne norme nacionalne ureditve niso v nasprotju z normami prava EU. MKGP bo predložilo zahtevek za spravni postopek, ki je v skladu z Uredbo EU namenjen zbližanju stališč EK in revidiranih držav članic.

Z vstopom v Evropsko unijo (EU) je Slovenija prevzela izvajanje Skupne kmetijske politike EU. Skladnost izvajanja s predpisi EU preverja EK z naknadnimi revizijskimi pregledi. Od 20. do 24. 8. 2018 je potekala revizija EK o izvajanju neposrednih plačil na površino v Sloveniji v letih 2015 do 2018. Gre za skupno okoli 500 mio evrov izplačanih sredstev EU oziroma skoraj 99% razpoložljivih sredstev v štiriletnem obdobju, ki jih je vsako leto prejelo približno 56.000 kmetijskih gospodarstev. Revizija EK je podrobno pregledala vse elemente dodelitve neposrednih plačil na površino, posredno je s tem revidirala plačila na površini v okviru razvoja podeželja. Pomemben del revidiranih vsebin je bil zaprt brez pripomb.

Predlagan finančni popravek v višini 4.986.008 evrov predstavlja 1% revidiranega skupnega zneska izplačil. Nanaša se predvsem na dodelitev podpor na (družinskih) kmetijah, na katerih je po roku za oddajo letne zbirne vloge (po 31.5.) prišlo do spremembe nosilca kmetije in so bile podpore izplačane novemu nosilcu. Slovenija namreč kmetijo obravnava celovito, zato v skladu z Zakonom o kmetijstvu nov nosilec kmetije prevzame od prejšnjega nosilca kmetije pravice in obveznosti. Čeprav Slovenija tako postopa že vrsto let in v dosedanjih revizijah ni bilo pripomb, so revizorji EK mnenja, da gre za neskladnost s predpisi EU, razen v primerih smrti.

V postopku revizije Slovenija utemeljuje stališče, da pravne norme nacionalne ureditve niso v nasprotju z normami prava EU. MKGP se je odločilo, da bo predložilo zahtevek za spravni postopek, ki je v skladu z Uredbo EU 908/2014 namenjen zbližanju stališč EK in revidiranih držav članic. Če bo kljub spravnemu postopku izdan sklep EK o finančnem popravku, lahko slovenski organi vložijo tožbo na Evropsko sodišče.

Izpostavljamo, da gre pri korekcijah za razmeroma ustaljeno prakso EK, saj so bili v preteklih letih izdani finančni popravki tudi za druge države članice, v katerih je EK izvedla revizijske postopke neposrednih plačil (npr. Italija 140 mio evrov, Avstrija 9,4 mio evrov, Švedska 16 mio evrov, itd.).