Po predstavitvi osnutka dokumenta so v razpravi predstavniki resorjev izpostavili, da je treba bolje vključiti kulturno dediščino, predvsem njen potencial za konkurenčnost Slovenije in kvaliteto bivanja, prepoznavna krajinska območja, prenoviti pa bi bilo treba tudi krajinsko tipologijo ter okrepiti vlogo Ministrstva za okolje in prostor na področju krajinske politike. Izpostavljena je bila vloga strategije kot vsebinske podlage za programske dokumenta v novem finančnem obdobju. Izraženo je bilo mnenje, da trajnostni rabi virom ni namenjena zadostna pozornost pri rabi energetskega potenciala vodnih virov, bi morala biti strategija splošnejša. Za področje varstva pred naravnimi nesrečami je v osnutku Strategije premalo poudarjena potreba po zagotavljanju ustreznega prostora za izvajanje nalog. Pripravljavci strategije so pojasnili, da je strategija dolgoročni strateški dokument, ki ne vsebuje konkretnih projektov, vsebuje pa strateške cilje ter okvirne pogoje za razvoj različnih dejavnosti. Strategiji bo sledila priprava Akcijskega programa, ki bo opredelil aktivnosti za njeno izvajanje za krajše, srednjeročno obdobje, zlasti pa način izvajanja dolgoročnih ciljev, ukrepe in kazalnike. Vključeni bodo ukrepi za različna področja, pri katerih pa bo ključno medresorsko povezovanje in iskanje sinergij med ukrepi, ki jih je mogoče doseči v prostoru. Pojasnjene so bile tudi druge, vzporedno potekajoče aktivnosti za implementacijo Zakona o urejanju prostora in Državnega reda Slovenije. Podane pripombe bodo smiselno upoštevane pri pripravi predloga dokumenta po javni razpravi, ki se zaključi 15. 3. 2020.

Objavljen osnutek Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 skupaj z Okoljskim poročilom in ostalimi gradivi

Predstavitev iz novinarske konference (.pdf)

Več informacij