Vlada je danes na dopisni seji sprejela novo politiko štipendiranja za naslednje petletno obdobje (2020–2024), saj se sedanja Politika štipendiranja izteče z letošnjim letom, zaradi česar Deficitarna področja in izobraževalni programi, kot so določeni s Politiko štipendiranja 2015–2019, zaradi potreb na trgu dela, ostajajo prepoznani kot deficitarni tudi vnaprej. Tako kot doslej pa bo Republika Slovenije tudi v letih 2020–2025 za štipendije za deficitarne poklice zagotavljala sredstva za približno 1000 novih štipendij letno, kar pomeni približno 1,23 mio EUR letno. Pričakuje se, da se bo s štipendiranjem deficitarnih poklicev razširila ponudba kadrov z deficitarnimi poklici in se povečal vpis na šole z izobraževalnimi programi za deficitarne poklice.

Na podlagi Zakona o štipendiranju vlada za obdobje petih let sprejme politiko štipendiranja, v kateri določi zlasti cilje štipendij za deficitarne poklice v Republiki Sloveniji, opredelitev področij, ki se spodbujajo preko politike štipendij za deficitarne poklice, vključno s področji, ki jih kot deficitarna opredelita italijanska ali madžarska narodna skupnost, predviden obseg sredstev za uresničevanje politike štipendij za deficitarne poklice, kazalce spremljanja doseganja ciljev, pričakovane rezultate štipendij za deficitarne poklice ter način in obdobje poročanja o izvajanju štipendiranja. Sprejeti dokument Politika štipendiranja 2020-2024 vsebuje pregled sistema dodeljevanja štipendij v Republiki Sloveniji, pregled in kazalnike Politike štipendiranja 2014-2019, pregled trenutnega stanja na trgu dela in opredelitev deficitarnih področij za naslednje petletno obdobje. Ugotavlja se, da je večina deficitarnih poklicev še vedno na ravni sekundarnega poklicnega in strokovnega izobraževanja, zaradi česar se predlaga, da se kot deficitarni opredelijo zgolj programi na tej ravni, ne pa programi na terciarni ravni izobraževanja, kot je to sicer predlagala Študentska organizacija Slovenije.

Strokovna izhodišča za sprejeto Politiko štipendiranja 2020-2024 je pripravil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Kot izhaja iz izhodišč, vlada pojasnjuje, da je še vedno večina deficitarnih poklicev na ravni sekundarnega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Povečal se je vpis v nekatere programe v obdobju 2015–2019 (npr. mizar, oblikovalec kovin – orodjar, mehatronik operater), medtem ko pri nekaterih poklicih tudi štipendije niso spodbuda za porast vpisa, kot npr. dimnikar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar – krovec, tapetnik.

Glede programov na terciarni ravni se ugotavlja, da so razpisana mesta na fakultetah za poklice, za katere se beleži primanjkljaj na tej ravni izobraževanja, praviloma 100% zasedena in da so na teh fakultetah vsako leto omejitve vpisa. Iz Analize prijave in vpisa za študijsko leto 2018/2019 izhaja, da je bilo tri petine kandidatov prijavljenih v programe z omejitvijo vpisa, med programi, pri katerih je število prijav za več kot 200% preseglo število vpisnih mest, so npr. Splošna medicina in Medicina, Fizioterapija, Zdravstvena nega, Predšolska vzgoja, Veterinarstvo, Babištvo... Največji interes za študij prevladuje na področjih kot je Veterinarstvo, Umetnost, Socialno delo, Zdravstvo (delež prijav v primerjavi z razpisanimi mesti je večji za 57%), Računalništvo in Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev. Iz seznama poklicev, za katere so delodajalci težko našli ustrezne delavce za zaposlitev, je razvidno, da so bili na terciarni ravni to naslednji poklici: zdravniki specialisti, strokovnjaki za zdravstveno nego, predmetni učitelji v osnovni šoli, učitelji razrednega pouka, razvijalci programske opreme, programerji računalniški aplikacij itd. Podobno izhaja tudi iz seznama nazivov poklicne in strokovne izobrazbe, s katerimi so se brezposelne osebe v obdobju 2015–2018 nadpovprečno hitro zaposlovale.

Glede na navedeno se bo v obdobju 2020–2024 obdržalo isti nabor poklicev kot v Politiki štipendiranja 2015-2019, razen programov, ki se ne izvajajo več (zlatar, grafični operater). Nabor poklicev, ki bodo štipendirani v posameznih šolskih letih, bo sicer, tako kot do sedaj, določil sklad v vsakokratnem javnemu razpisu glede na aktualne razmere na trgu dela.

Določitev deficitarnih področij je pomembna tudi z vidika kadrovskega štipendiranja, saj je delodajalec na podlagi 71. člena ZŠtip-1 za štipendista, ki se izobražuje na ravni izobraževanja in področju, opredeljenem v politiki štipendiranja, upravičen do sofinanciranja v višini 70 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 40 % minimalne plače. Vlada pojasnjuje, da imajo tako delodajalci možnost, da si s kadrovsko štipendijo vnaprej zagotovijo kader, ki ga bodo potrebovali v prihodnjih letih, hkrati pa so za področja, za katera je povpraševanje na trgu dela veliko, upravičeni do višjega deleža sofinanciranja. Štipendisti, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, sicer ne morejo biti upravičeni tudi do štipendije za deficitarne poklice, imajo pa po končanem izobraževanju zagotovljeno zaposlitev, poleg tega so kadrovske štipendije v povprečju višje od štipendije za deficitarne poklice.

Tako kot doslej bo Republika Slovenije v letih 2020–2025 za štipendije za deficitarne poklice zagotavljala sredstva za približno 1000 novih štipendij letno, kar pomeni približno 1,23 mio EUR letno, k temu pa je treba prišteti še sredstva za izplačilo štipendij vsem štipendistom, ki izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje, kar pomeni dodatnih cca 1,5 mio EUR letno oziroma več, ker se štipendije enkrat letno usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov.

Sklad bo vsako leto, najpozneje do konca januarja, objavil javni razpis za dodelitev približno 1.000 novih štipendij za deficitarne poklice. V javnem razpisu za posamezno šolsko leto bo sklad glede na stanje na trgu dela in vpis v posamezne izobraževalne programe v preteklih šolskih letih določil izobraževalne programe, za katere se dodeljujejo deficitarne štipendije. Štipendija za deficitarne poklice znaša v skladu z ZŠtip-1 102,40 EUR mesečno in se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo.

Pričakuje se, da se bo s štipendiranjem deficitarnih poklicev razširila ponudba kadrov z deficitarnimi poklici in se povečal vpis na šole z izobraževalnimi programi za deficitarne poklice.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti