Na posebni razpravi o umetni inteligenci so udeleženci obravnavali priložnosti, ki jih umetna inteligenca ponuja vladam in javnemu sektorju za izboljšanje storitev za državljane ter pri upravljanju in iskanju rešitev na številnih področjih (od upravljanja prometa do izvajanja zdravstvene oskrbe). Pomemben vidik razprave so bili tudi izzivi, ki jih umetna inteligenca prinaša – npr. na področju varstva zasebnosti.

V uvodnem delu razprave je predsednik vlade spomnil na prednosti umetne inteligence, ki skuša v primerjavi z drugimi tehnologijami v največji meri izvesti dejavnosti, ki so bile še nedavno omejene na človekove sposobnosti in inteligenco: »Umetna inteligenca ima potencial, da služi človeštvu ter prinaša koristi posameznikom in družbi. Da bi to dosegli, moramo pri njenem razvoju in upravljanju sodelovati vsi deležniki.«

»Za javni sektor umetna inteligenca prinaša večjo učinkovitost in odzivnost ter zagotavlja
bolj trajnostne in sprotne rešitve za našo družbo. Vendar moramo na drugi strani zelo dobro razumeti to področje, da bo lahko služilo javnemu sektorju in delovalo za najširše dobro,« je poudaril, »zato potrebujemo pametne in učinkovite javne politike, da bomo s to tehnološko revolucijo izboljšali življenjski standard na svetovni ravni.« S tega vidika je opozoril na osnovne človeške vrednote, kot sta etika in morala, ki sta po besedah predsednika vlade bistveni, če želimo umetno inteligenco uporabljati v javno dobro. V povezavi s tem je opozoril tudi na področje človekovih pravic – umetna inteligenca mora slediti ustrezno vzpostavljenim pravnim standardom.

»Zdaj je trenutek. Vsi – vlade, znanost, poslovni sektor in akademiki – imamo v svojih rokah priložnost, da delujemo odgovorno in hitro, da razvijamo in usmerjamo razvoj ter uporabo umetne inteligence v prid človeštva.« V razpravi je predsednik vlade predstavil dejavnosti Slovenije, ki aktivno spodbuja razprave in išče rešitve o etičnih in regulativnih vidikih umetne inteligence, pri čemer se po njegovih besedah ne smemo omejiti na »mehke pristope«, saj imajo trenutne tehnološke rešitve že pomembne učinke na našo družbo. Slovenija si bo prizadevala za razpravo o etičnih in regulativnih vidikih uporabe umetne inteligence, ki temeljijo na spoštovanju demokracije, pravne države in temeljnih pravic, tudi med predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta 2021, je še poudaril.

Spomnil je, da je generalna konferenca UNESCO v Parizu novembra lani uradno potrdila ustanovitev prvega mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod pokroviteljstvom UNESCO s sedežem v Ljubljani. Njegov cilj je povezati odprto in vključujočo mrežo mednarodnih raziskovalnih centrov za umetno inteligenco po vsem svetu ter tako zagotoviti odprto in pregledno okolje, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi javno politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.

Predsednik vlade je v razpravi spomnil, da ima Slovenija dolgo zgodovino raziskav s področja umetne inteligence: »Na Institutu Jožef Stefan so umetno inteligenco začeli raziskovati že v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja. Slovenija se lahko pohvali z najvišjim številom raziskovalcev umetne inteligence na prebivalca na svetu. Prav zaradi svojih kompetenc in znanja je naša vizija usmerjena v to, da postanemo svetovno prepoznana in vodilna država na področju visokotehnološkega dogajanja.«

Predsednik vlade se je drugi dan udeležil tudi panela z naslovom »Strateška suverenost EU«, kjer so bila naslovljena vprašanja, kako okrepiti kolektivno moč EU, tudi v luči brexita, kako zagotavljati vlogo EU kot globalnega akterja, kako uspešno naslavljati podnebne spremembe in kako se spoprijemati z izzivi v mednarodni skupnosti. Poudaril je, da EU za ohranitev strateške suverenosti potrebuje jasne odnose med državami članicami in učinkovite evropske institucije, katerih odločitve morajo temeljiti na vladavini prava, in ne politični usmerjenosti. Poudaril je tudi, da mora EU nadaljevati svojo vlogo zagovornika multilateralizma, človekovih pravic in mednarodnega prava.

Ob robu današnjih razprav se je predsednik vlade sestal s predsednikom gruzijske vlade Giorgijem Gakhario. Predsednik vlade je v pogovoru poudaril podporo evroatlantskemu napredku in evropski usmerjenosti  Gruzije.

Na kratko se je srečal tudi z »očetom« Svetovnega gospodarskega foruma prof. Klausom Schwabom, ustanoviteljem in izvršnim predsednikom foruma, in s srbsko predsednico vlade Ano Brnabić.