Skoči do osrednje vsebine

Finančni ministri v Bruslju o zelenem dogovoru

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se je včeraj in danes udeležil zasedanja finančnih ministrov EU in območja evra v Bruslju. Finančni ministri so se med drugim seznanili z ekonomsko finančnimi vidiki Evropskega zelenega dogovora ter stanjem razprav o obdavčitvi digitalne ekonomije.

Dr. Bertoncelj v pogovoru s kolegi ministri | Avtor Evropska unija

1 / 2

Finančni ministri EU so se v Bruslju seznanili s programom dela hrvaškega predsedstva Svetu EU. V sklopu poglabljanja ekonomske in denarne unije želi Hrvaška nadaljevati z delom na področju bančne unije, ki bo osredotočeno na razpravo o vzpostavitvi evropske sheme za jamstvo vlog ter prizadevanja za nadaljnje zniževanje in preprečevanje obsega slabih posojil v bankah. Prizadevali si bodo tudi za dogovor glede predloga proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost ter instrumenta za izvajanje reform ter krepitev mednarodne vloge evra. Veliko pozornost bodo namenili tudi uniji kapitalskih trgov, ki zaradi tehnoloških sprememb in digitalnih inovacij predstavlja velik potencial za krepitev ekonomske baze Unije. Pri davkih pa se bo nadaljevalo delo na področju prilagajanja davčnih pravil globalizaciji in digitalizaciji. Slovenija se strinja s predstavljenimi prioritetnimi usmeritvami dela Sveta EU v prvi polovici leta 2020.

Evropska komisija je finančnim ministrom predstavila Evropski zeleni dogovor, ki ga je sprejela decembra 2019. Slednji vključuje časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU, s katerim zasleduje cilj, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Gre za novo strategijo za rast z ambicioznimi ukrepi, s katerimi želi podnebne in okoljske izzive spremeniti v priložnosti ter zagotoviti, da bo prehod v podnebno nevtralno EU pravičen in vključujoč za vse. Za dosego ciljev evropskega zelenega dogovora bodo potrebne velike dodatne naložbe in spremembe ekonomskih politik, zato je Evropska komisija nedavno predstavila naložbeni načrt za trajnostno Evropo, ki bo pomagal odpraviti vrzel v financiranju. Ta naj bi v letih od 2021 do 2030 mobiliziral za najmanj 1000 milijard evrov investicij, združeval pa naj bi namenska finančna sredstva za podporo trajnostnim naložbam ter predloge za boljši regulativni okvir. Poleg proračuna EU, ki naj bi podnebnim ukrepom namenil 25 %, in ukrepov Evropske investicijske banke, Evropska komisija v načrtu za trajnostno Evropo predvideva tudi nacionalne vire financiranja. K financiranju zelenega prehoda pa bo spodbujen tudi zasebni sektor.

Čeprav so ministri načeloma izrazili podporo zelenemu dogovoru, pa je ministrska razprava nakazala, da bo vprašanje financiranja vroča tema. Glede na to, da le 7,5 milijard evrov prihaja dodatno k že predvidenemu proračunu EU za prihodnje sedemletno finančno obdobje, je bilo v ministrski razpravi že zaznati zadržanost nekaterih držav članic do preusmeritve sredstev iz programov, ki so sicer predvideni za kohezijo in kmetijsko politiko. Davčni ukrepi, politika državnih pomoči ter obravnava zelenih naložb z vidika EU fiskalnih pravil bodo teme, ki bodo v okviru zelenega dogovora zanimale finančne ministre.

 "Priznavamo, da je potrebno odločno ukrepanje in zeleni dogovor določa ambiciozne cilje" je dejal minister dr. Bertoncelj. »Zavedati pa se moramo, da bo to zahtevalo ogromno finančnih sredstev, iz javnih in zasebnih virov, ter temeljito prenovo ekonomskih politik, pri čemer bo potrebno upoštevati situacije glede energetskih potreb po posamičnih državah članicah" je še poudaril minister. V nadaljevanju je izpostavil še pomen razprave o taksonomiji, ki bo odločilna za opredelitev zelenih naložb. 

Ministri so razpravljali tudi o davčnih izzivih, ki izhajajo iz digitalizacije. Hiter razvoj digitalizacije je odprl vrsto vprašanj tudi na področju obdavčitve. Trenutna pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, oblikovana v preteklosti za tradicionalna fizična podjetja, kot podlago za obdavčitev v posamezni jurisdikciji zahtevajo fizično prisotnost subjektov v tej jurisdikciji. Takšna pravila v sodobnem digitalnem gospodarstvu, ko za poslovanje v neki jurisdikciji ni več potrebna fizična prisotnost in ko imajo digitalni poslovni modeli pri ustvarjanju vrednosti povsem drugačne značilnosti od tradicionalnih, niso več ustrezna. To ima vplive na konkurenco in na porazdelitev davčnih prihodkov med državami. Gre za globalen izziv, zato se rešitev išče na globalni ravni. Intenzivno delo pri iskanju ustreznih rešitev, s katerimi bi ustrezno naslovili probleme, ki izhajajo iz razvoja digitalizacije in se nanašajo na davčno področje, poteka na OECD. Čeprav je predlog enovitega pristopa OECD že relativno konkreten in je bil obravnavan tudi že na javnem posvetovanju, ostaja odprtih še kar precej tehničnih in političnih vprašanj. Želja OECD je doseči politični dogovor do sredine leta 2020, saj skupina G20 v letu 2020 pričakuje končno rešitev. Slovenija podpira sprotno preučevanje predlogov OECD glede digitalne obdavčitve na ravni EU z vidika skladnosti rešitev s pravom EU in ocene finančnih učinkov ter s tem povezane razprave.

V okviru Evroskupine so imeli ministri na dnevnem redu dopolnjen predlog proračuna Portugalske in prioritete politik novih vlad v Španiji, Avstriji in na Finskem. Evropska komisija je ministrom predstavila predloga priporočil ekonomske politike za evroobmočje za leto 2020, v vključujoči sestavi pa so se ministri dogovorili o programu za nadaljnje delo na področju bančne unije, dokončanja reforme Evropskega mehanizma za stabilnost ter virov financiranja proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost.

Iskalnik