Skoči do osrednje vsebine

Odločitve Vlade RS s 55. seje s področja MKGP

Vlada je na današnji seji obravnavala in sprejela sedem točk s področja MKGP

Sprememba Sklepa o ustanovitvi, organizaciji in imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja RS

Vlada je sprejela Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

V Odboru za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije ustanovljenem s Sklepom o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije z dne 3. 9. 2015 (spremembe Sklepa o ustanovitvi: 12. 5. 2016, 30. 3. 2017, 8. 6. 2017 ter 31. 12. 2017), se s tokratno spremembo :

  • na mesto predsednika imenuje Jožeta Podgorška in njegovega namestnika Damjana Stanonika;
  • z mesta članice razreši Tadejo Kvas Majer, predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in namesto nje imenuje Darjo Majkovič, predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
  • z mesta člana razreši Igorja Ahačeviča, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, in prehrano, in namesto njega imenuje Andrejo Komel, predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
  • z mesta namestnice razreši Urško Keše, predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, in prehrano, in namesto nje imenuje Marijo Žamut, predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, in prehrano;
  • z mesta člana razreši Tomaža Ganca, predstavnika Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in namesto njega imenuje Alenko Šesek, predstavnico Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja;
  • z mesta namestnice razreši Alenko Šesek, predstavnico Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in namesto nje imenuje Ireno Matekovič, predstavnico Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja;
  • z mesta namestnika razreši Tita Neubauerja, predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in namesto njega imenuje Majo Glücks, predstavnico Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport;
  • z mesta člana razreši Tomaža Jančarja, predstavnika Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), in namesto njega imenuje Blaža Blažiča, predstavnika DOPPS;
  • z mesta namestnice razreši Tanjo Šumrada, predstavnico DOPPS, in namesto nje imenuje Tomaža Jančarja, predstavnika DOPPS;
  • z mesta namestnika razreši Aleša Kirbiša, predstavnika Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), in namesto njega imenuje Doris Letino, predstavnico ZSPM;
  • z mesta člana razreši Venčeslava Tušarja, predstavnika Združenja turističnih kmetij Slovenije, in namesto njega imenuje Matijo Vimpolška, predstavnika Združenja turističnih kmetij Slovenije.

Odgovor Vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi z lokalno pridelano hrano v javnih zavodih

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi z lokalno pridelano hrano v javnih zavodih in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec Tomaž Lisec navaja, da je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na seji 29. 6. 2017 ob obravnavi točke dnevnega reda 'Ukrepi za večjo porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih' sprejel dva sklepa na področju javnega naročanja hrane, v zvezi s katerima je Lisec postavil dve vprašanji:

  1. Kdaj, kje in na kak način so različni vladni predstavniki izpostavili in podprli spremembo predpisov EU na področju naročanja hrane, tako, da se poveča vrednost naročanja hrane izven javnega naročanja z 20 % na 30 %?
  2. Kdaj, kje in na kakšen način je Vlada pozvala javne zavode k naročanju hrane lokalnega izvora in izkoriščanju možnosti pozitivne diskriminacije za lokalno pridelano hrano preko merljivih in dokazljivih meril in kriterijev?

Vlada je na prvo vprašanje odgovorila, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Evropski Komisiji predlagalo, da se v primeru javnih naročil za živila vrednost sklopov z 20 % poveča na 50 % in temu primerno tudi ocenjena vrednost sklopa brez DDV (sorazmeren dvig 80.000 EUR), kadar gre za nabavo hrane z lokalnega območja (dobava s kratkimi verigami). V tem primeru bi nastalo manj emisij toplogrednih plinov in manj izgub ter odpadkov hrane. Odziva s strani Evropske komisije še ni.

 K drugemu pa pripisala, da je MKGP maja obvestilo vse javne zavode o pomenu naročanja ekoloških, lokalno pridelanih živil ter živil iz shem kakovosti. V mesecu oktobru je MKGP na 5. konferenci učiteljev naravoslovnih predmetov skupaj z Zavodom za šolstvo izvedlo predstavitev z naslovom »Strateški pomen preskrbe s hrano v luči trajnostnega razvoja«, kjer je predstavilo pomen in možnosti javnega naročanja lokalne hrane in hrane iz shem kakovosti. Novembra so bila objavljena tudi posodobljena Priporočila za javno naročanje živil, kjer so prav tako predstavljene možnosti, prednosti in pomen naročanja živil iz shem kakovosti. Priporočila so bila preko portala javnih naročil posredovana uporabnikom portala (naročnikom). Prav tako so priporočila objavljena na spletni strani: https://ejn.sigov.si/sistem/smernice-in-priporocila.html#c4.

Opredelitev do sklepov Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ob obravnavi točke »Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., v letu 2018, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi«

Vlada je sprejela Opredelitev do sklepov Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sprejetih na 11. seji ob obravnavi »Letno poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., v letu 2018, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi«.

Odbor je novembra sprejel sklep, s katerim je predlagal, da vlada v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (v nadaljevanju: družba), družbi naloži, naj nemudoma prične z gradnjo štirih lesnopredelovalnih centrov, opredeljenih v strateškem načrtu, ter da kot prioriteto postavi svojo osnovno dejavnost, ki je sečnja, spravilo in prodaja lesa, za kar naj nabavi vso potrebno mehanizacijo in zaposli dovolj gozdarjev. Sprejet je bil tudi sklep, da naj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pregleda vse sprejete sklepe glede družbe iz preteklih sej matičnega delovnega telesa in njihovo realizacijo, ki so bili sprejeti od ustanovitve družbe dalje ter o tem v roku 2 mesecev obvesti Odbor.

Vlada je v vlogi skupščine družbe dne 31. 8. 2017, sprejela Strateški načrt poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., za obdobje 2017–2026, s temelji poslovne politike za obdobje 2017–2021. Prav tako je vlada v vlogi skupščine družbe, s sklepom z dne 4. 4. 2019, poslovodstvu družbe naložila, da v skladu s predlaganimi vsebinskimi izhodišči vzpostavitve, načina delovanja in razvoja centrov za zbiranje in predelavo lesa družbe SiDG, d. o. o., z dne 22. 2. 2019 in dopolnitvami z dne 22. 3. 2019, v šestih mesecih pripravi nov Strateški načrt poslovanja družbe SiDG, d. o. o., za obdobje 2020–2029, s temelji poslovne politike za obdobje 2020–2024, ki vključuje vzpostavitev, razvoj in način delovanja centrov za zbiranje in predelavo lesa.

Družba je v skladu s prej navedenim sklepom pripravila predlog Strateškega načrta poslovanja družbe SiDG, d. o. o., za obdobje 2020–2029, s temelji poslovne politike za obdobje 2020–2024. Navedeni predlog strateškega načrta je v fazi medresorskega usklajevanja. Družba ga glede na pripombe in predloge, prejete v medresorski obravnavi, dopolnjuje.

Tako v veljavni strateški načrt, kot tudi v predlog novega strateškega načrta, je vključena vzpostavitev centrov za zbiranje in predelavo lesa. Vlada v vlogi skupščine družbe bo pri obravnavi in sprejemanju novega strateškega načrta upoštevala veljavni pravni okvir za ustanovitev, razvoj  in delovanje centrov za zbiranje in predelavo lesa, določen v Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in potrebne aktivnosti za vzpostavitev posameznega centra za zbiranje in predelavo lesa. 

Veljavni strateški načrt med cilji do leta 2021, kot prioriteto postavlja zagotovitev lastne proizvodnje v deležu najmanj 15 % in največ 20 % celotne proizvodnje. Družba je, v primerjavi z letom 2018, v prvih devetih mesecih letošnjega leta skoraj potrojila količino poseka gozdno lesnih sortimentov v okviru lastne sečnje. Nadaljnje povečevanje obsega in deleža lastne sečnje izhaja tudi iz sprejetih planskih dokumentov družbe.

Vlada še dodaja, da bo MKGP v roku, določenem v sklepu, obvestil Odbor o realizaciji vseh sklepov, ki jih je Odbor sprejel od dneva ustanovitve družbe dalje.

Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o spremembi Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Priporočilo sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o spremembi Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992. Vlada Priporočilo sklepa podpira.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Komisijo za zastopanje stališča Unije v pogajanjih za nov Mednarodni sporazum o sladkorju. Gre za podaljšanje pooblastila za zastopanje iz leta 2017, saj je prišlo do zamika pogajanj v okviru Mednarodnega Sveta za sladkor.

Predmet sprememb so sprejetje upravnega proračuna in prispevkov članic ter cilji in prednostne naloge Mednarodne organizacije za sladkor (vključitev etanola).

Reforma Mednarodne organizacije za sladkor je v interesu Unije, še zlasti glede mehanizma dodelitve glasovalnih pravic in določitve finančnega prispevka članic, saj Unija trenutno zdaleč največ prispeva v proračun Mednarodne organizacije za sladkor.

 

Predlog uredbe o spremembah Uredbe o izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o izvajanju ukrepov iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020, ki se izvajajo z javnimi razpisi.

Z dopolnitvijo in spremembami uredbe se ureja oziroma širi obdobje upravičljivosti stroškov, in sicer so stroški upravičljivi že od oddaje vloge naprej. Vsa druga določila pa ostajajo nespremenjena.

Sprememba začetka upravičljivosti stroškov je pomembna tako z vidika vlagatelja, ker lahko prej začne izvajati aktivnosti (npr. izvedba postopkov naročil, nabava različne opreme in materialov …), kot tudi z vidika organa upravljanja, ker bosta omogočeni hitrejša izstavitev zahtevkov Komisiji za povračilo in s tem tudi pridobitev sredstev EU.

Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020-2022

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je marca pripravilo Program ukrepov na področju čebelarstva v letih 2020-2022, ki je bil potrjen s strani Evropske komisije.  Na podlagi potrjenega programa je bil pripravljen osnutek Uredbe o izvajanju ukrepov na področju čebelarstva v letih 2020-2022, s predvideno višino sredstev za celotno triletno programsko obdobje 2.280.000 evrov.

Glavni cilji Programa ukrepov na področju čebelarstva v obdobju 2020–2022 so: ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele, ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji, ohraniti kakovost in varnost medu ter čebeljih pridelkov ter povečati stopnjo samooskrbe z medom.

V programskem obdobju 2020–2022 se bodo v skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva izvajali naslednji ukrepi:

  1. tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev:
  2. a) sofinanciranje čebelarske opreme,
  3. b) usposabljanje v čebelarstvu;
  4. zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;
  5. racionalizacija sezonske selitve panjev;
  6. podpora laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov;
  7. podpora pri obnovi čebeljega fonda v Evropski uniji:
  8. a) spodbujanje osnovne odbire in menjava čebeljih matic.
  9. b) subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic.
  10. c) spremljanje kakovosti matic kranjske čebele in vzreje trotov ter proučevanje možnosti ohranjanja matic čez zimo (banka matic)
  11. sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebeljih pridelkov:
  12. a) karakterizacija čebeljih pridelkov,
  13. b) vplivi ruralnega in urbanega okolja ter prehranskih virov na razvoj čebeljih družin,
  14. c) optimizacija tehnologije pridelave strupa.

 

Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin  

Vlada je sprejela Uredbo o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Od 14. decembra 2019 se v Evropski uniji uporabljajo nova pravila na področju zdravja rastlin, ki so določena v Uredbi (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin ter njenih izvedbenih in delegiranih aktih.

Z uredbo vlade  se določajo pristojni organi v Sloveniji, izvajanje ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja ter izkoreninjenje ali obvladovanje škodljivih organizmov, postopki v zvezi s karantenskimi postajami in objekti za izolacijo, z izdajo dovoljenj za raziskovalne namene, z registracijo izvajalcev poslovnih dejavnosti, z izdajo rastlinskih potnih listov, dovoljenj za obdelavo, označevanje in popravljanje lesenega pakirnega materiala, z izdajo fitosanitarnih spričeval za izvoz in ponovni izvoz, z izdajo predizvoznih spričeval in sankcije za izvajanje.

Pristojni organ za izvajanje uredbe v Sloveniji je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za izvajanje nadzora nad uredbo sta pristojna tako fitosanitarni inšpektor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kot gozdarski inšpektor na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.  

Iskalnik