Skoči do osrednje vsebine

Evroskupina dosegla načelni dogovor o spremembah ESM pogodbe

Finančni ministri območja evra so na včerajšnjem zasedanju v razširjeni sestavi v Bruslju dosegli načelni dogovor o vseh elementih reforme Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), podpis sprememb Pogodbe o ustanovitvi ESM pa bo predvidoma sledil v prvem četrtletju prihodnjega leta. Delo na dokončanju bančne unije se bo nadaljevalo in bo v središču pozornosti finančnih ministrov v prihodnjem letu.

Češka državna sekretarka Lenka Dupakova, finančni minister Andrej Bertoncelj in belgijski minister za finance Alexander De Croo | Avtor: EU

1 / 4

Prizadevanja za poglabljanje ekonomske in monetarne unije (EMU) so na dnevnem redu ministrov že nekaj časa, med drugim pa so osredotočena na reformo ESM in dokončanje bančne unije. Včeraj so ministri dosegli načelni dogovor o vseh elementih reforme ESM, ki med drugim predvideva, da bo ESM lahko odobril posojilo enotnemu skladu za reševanje bank, če sredstva sklada ne bodo zadoščala v primeru reševanja bank v evrskem območju. Določili so tudi zgornjo mejo te pomoči v višini 68 milijard evrov. Januarja je treba razčistiti še nekaj pravnih podrobnosti glede sprememb pogodbe, njihov podpis pa je predviden v prvem četrtletju prihodnje leto, kar je skladno z načrti. »Slovenija reformo ESM podpira, saj bo prispevala h krepitvi EMU v prihodnosti, ko EU čakajo številni izzivi,« je dogovor pospremil finančni minister dr. Andrej Bertoncelj.

Bančno unijo trenutno sestavljata dva stebra, to sta enotni mehanizem nadzora in enotni mehanizem za reševanje bank, manjka pa ji tretji steber – enotna shema jamstva za bančne vloge v območju evra (EDIS). Ministri so se včeraj seznanili s poročilom delovne skupine na visoki ravni in jo prosili, da nadaljuje delo. Potem ko so bili ministri letos osredotočeni na vzpostavljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost ter reformo ESM, bo naslednje leto v središču pozornosti finančnih ministrov dokončanje bančne unije. Slovenija podpira vzpostavitev tretjega stebra, ob tem pa je za nas bistveno, da se pred vzpostavitvijo skupnega kritja izgub iz naslova jamstva za depozite v zadostni meri zmanjšajo tveganja v bančnem sektorju EU.

Predsednik Evroskupine Mario Centeno bo poročilo o opravljenem napredku pri poglabljanju EMU predstavil na decembrskem vrhu območja evra.

Evroskupina se je seznanila tudi s četrtim poročilom o okrepljenem nadzoru za Grčijo. Evropske institucije so ugotovile, da bo Grčija letos dosegla ciljni primarni presežek, občuten napredek pa je naredila tudi na področju strukturnih reform. V tej luči so ministri ugotovili, da so izpolnjeni pogoji za potrditev izplačila druge tranše dobičkov nacionalnih centralnih bank območja evra in Evropske centralne banke iz naslova grških obveznic. Ministri so kot pomembno izpostavili tudi, da Grčija nadaljuje z reformnimi ukrepi po začrtani poti. 

Ministri so se seznanili tudi z ocenami osnutkov proračunskih načrtov držav članic območja evra za leto 2020, ki jih je Evropska komisija objavila novembra. Evroskupina je v izjavi med drugim opozorila na počasno znižanje javnega dolga v nekaterih državah članicah, kot pozitivno pa je izpostavila, da nekatere države, ki imajo to možnost, ugodne razmere izkoriščajo za spodbujanje investicij. Slovenija bo po oceni Evropske komisije leta 2020 izpolnjevala pravilo dolga, več o odzivu Slovenije na oceno Komisije pa si lahko preberete v novembrskem sporočilu.

Finančni ministri EU pa so danes nadaljevali razpravo o neodvisnem poročilu skupine modrecev na visoki ravni o izzivih in priložnostih za izboljšanje in racionalizacijo evropskega finančnega ustroja za razvoj ter o možnih scenarijih za njegovo preoblikovanje. Skladno z danes sprejetimi sklepi bo opravljena neodvisna študija o predlaganih možnih rešitvah institucionalnih sprememb na tem področju. Ministrska razprava je pokazala velik interes za hiter napredek na tem področju.

Slovenija meni, da je treba izkoristiti sinergije in uskladiti delovanje vseh akterjev EU, da ne prihaja do neučinkovitosti, prekrivanja ali celo izrivanja posameznih akterjev. Podpiramo tudi izvedbo neodvisne študije, saj si želimo, da bi bile spremembe na tem področju dovolj domišljene.

Ministri so sprejeli tudi skupno izjavo Sveta in Evropske komisije o tako imenovanih stabilnih kovancih, ki bi kot tehnološka inovacija lahko predstavljali priložnost v smislu poceni in hitrih plačil, zlasti čezmejnih. To hkrati predstavlja tudi večplastne izzive in tveganja. Svet in Komisija sta zato v izjavi opozorila, da morajo biti pred morebitnim uvajanjem novosti ustrezno opredeljeni in obravnavani pravni, regulatorni in nadzorni izzivi ter tveganja na tem področju. S tem in nujnostjo usklajenega odziva na svetovni ravni in ravni EU se strinja tudi Slovenija.