Slovenija bo po oceni Evropske komisije leta 2020 izpolnjevala pravilo dolga
Slovenija bo po ocenah Komisije letos dosegla nominalni presežek sektorja država v višini 0,5 % BDP in ga obdržala tudi v letu 2020. Na Ministrstvu za finance medtem ocenjujemo, da bomo leto 2019 končali s presežkom sektorja država v višini 0,8 % BDP, leta 2020 pa se bo rahlo zvišal, in sicer na 0,9 % BDP. Območje evra bo medtem v letih 2019 in 2020 beležilo primanjkljaj v povprečju v višini 0,8 oziroma 0,9 % BDP.
Poudariti velja, da ocene osnutkov proračunskih načrtov temeljijo na makroekonomski napovedi in projekcijah Evropske komisije iz letošnje jeseni. Komisija je takrat Sloveniji za leto 2019 napovedala 2,6 % rast BDP, leta 2020 pa naj bi se zvišala na 2,7 %. To je slabše od pomladanske napovedi Komisije in hkrati nižje od jesenske makroekonomske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (2,8 % rast BDP v 2019 in 3 % v 2020), ki smo jo uporabili pri pripravi Osnutka proračunskega načrta 2020. Ker je napoved Komisije slabša, so posledično nekoliko nižje tudi njene ocene prihodkov in nominalnega salda. V letu 2019 se prihodki po mnenju Komisije znižajo že na račun razbremenitve regresa, v 2020 pa še dodatno zaradi davčne optimizacije.
Glede doseganja srednjeročnega cilja oziroma strukturnega napora Komisija ocenjuje, da obstaja nekaj tveganja za odstopanje od prilagoditveni poti za doseganje tega cilja za leto 2020 in znatno odstopanje pri upoštevanju leta 2019 in 2020 skupaj. Pri tej oceni Evropska komisija izpostavlja visoko negotovost pri izračunih proizvode vrzeli, kar pomeni, da bi Slovenija v 2020 lahko dosegla splošno skladnost. To se bo preverjalo ex post spomladi 2021.
Pri oceni doseganja strukturnega napora oziroma srednjeročnega cilja prihaja do dodatne razlike med izračuni Komisije in Slovenije, predvsem zaradi nove nižje napovedi evropskega statističnega urada Eurostat glede števila prebivalstva v starosti od 15 do 74 let po letu 2019, višje ocenjenega sidra naravne stopnje brezposelnosti in posledično nižjega potencialnega BDP, kar povzroča dodatni razkorak med Slovenijo in Komisijo pri izračunu proizvodne vrzeli.
Komisija izpostavlja tudi, da je potreben večji napredek pri izvajanju strukturnih sprememb. Tudi Ministrstvo za finance si vseskozi prizadeva za izvajanje strukturnih reform, vendar te terjajo širši družbeni konsenz in niso izvedljive v enem letu, temveč fazno.