Vlada uvodoma pojasnjuje, da je denarna socialna pomoč v skladu z veljavnim zakonom kot začasen ukrep namenjena preživetju in zagotavlja sredstva za premostitev, ko se posameznik oziroma družina znajde v stanju socialne ogroženosti in nanjo ne more vplivati. Temeljno načelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov ter da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Cilj denarne socialne pomoči je torej, da se oseba, ki je zmožna za delo, čimprej zaposli, da bo sama skrbela zase oziroma svoje družinske člane. Denarna socialna pomoč je namreč dajatev, ki nudi trenutno varstvo za preživetje, ne mogoča pa socialne varnosti za jutri in na starost, saj ni namenjena temu. Delo in plačilo za delo ter vključitev v obvezna socialna zavarovanja je prednostni cilj države pri oblikovanju ukrepov in vzpodbud za reševanje položaja delovno sposobnih brezposelnih oseb, ki so socialno ogrožene.

Vlada dodaja, da so višina denarne socialne pomoči ter vzpodbude, ki jo spremljajo, odvisne od gospodarskih razmer v državi in strukture brezposelnih oseb, zato se s spreminjanjem gospodarskih in družbenih razmer ustrezno spreminjajo tudi vzpodbude. Ključni cilj, za katerega si prizadeva država, je zagotovitev sredstev za preživetje in hkrati čimprejšnja aktivacija ter umestitev brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela.

Novembra 2018 je bila sprejeta novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero se je s 1. januarjem 2019 ohranil osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 392,75 evra, ki danes po valorizaciji znaša že 402,18 evra. S tem ukrepom je vlada zagotovila osnovno socialno varnost in preprečila, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se izračunava denarna socialna pomoč, padel na 331,26 evra, kar bi pomenilo, da bi 3.599 prejemnikov izgubilo denarno socialno pomoč, 52.486 prejemnikom pa bi se denarna socialna pomoč znižala. To pomeni, da je vlada vsem upravičencem od 1. januarja ohranila za 30 % višjo denarno socialno pomoč, kot je bila v maju 2018. Za izboljšanje položaja zaposlenih oseb je bil sprejet Zakon o minimalni plači, na podlagi katerega se bo postopoma zvišala minimalna plača.

V nadaljevanju vlada ugotavlja, da je bilo ob koncu avgusta 2019 na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje registriranih okoli 71.500 brezposelnih oseb, od tega je bilo 32.300 prejemnikov denarne socialne pomoči (45 %). Število dolgotrajno brezposelnih oseb je bilo 37.787 (to so osebe, ki so brezposelne več kot eno leto), med njimi je bilo kar 69 % takšnih, ki so prejemniki denarne socialne pomoči (torej okoli 22.500 oseb). Čeprav število brezposelnih oseb upada, so številke dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, visoke.
Če je bilo naraščanje števila dolgotrajnih brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči razumljivo v obdobju gospodarske krize, ko je bilo malo zaposlovanja, bi v obdobju gospodarske rasti pričakovali njegovo zmanjšanje, pa vendar ni tako. Zato se je vlada sistemsko lotila reševanja problematike upravičencev do denarne socialne pomoči, predvsem tistih, ki so brezposelni.

Vlada pojasnjuje, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti od oktobra 2018 vzpostavilo intenzivno sodelovanje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in centrov za socialno delo, kjer izvajajo projekt intenzivne obravnave brezposelnih oseb, prejemnikov denarne socialne pomoči. Dolgotrajnim prejemnikom denarne socialne pomoči, ki se spoprijemajo z zapletenimi težavami in za reševanje svojega položaja potrebujejo dodatne socialnovarstvene storitve in socialnovarstvene programe, je vlada s tem ukrepom omogočila, da poleg storitev, potrebnih za zaposlitev, prejmejo tudi socialnovarstvene storitve ali se vključijo v programe socialne aktivacije, da lažje premagajo ovire pri dostopu na trg dela, ali se najprej vključijo v socialnovarstvene programe in šele nato v aktivacijske programe, ki jim omogočijo vključitev na trg dela.

Dodatek za delovno aktivnost je bil uveden leta 2012, v času gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč nizka, in je na eni strani motiviral brezposelne osebe k zaposlovanju, na drugi strani pa zaposlene osebe, da ohranijo zaposlitev, pri čemer druge države te vzpodbude ne poznajo. Danes imamo gospodarsko rast, pomanjkanje delovne sile na trgu, osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči, pa znaša 402 evra. To pomeni, da je bila z dvigom osnovne denarne socialne pomoči zagotovljena ustrezna socialno varnost, s predlogom pa vlada obravnava brezposelne osebe, za katere uvaja nove vzpodbude za zaposlovanje na način, da prejemek iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja in iz naslova vključitve v zaposlitveno rehabilitacijo ne vpliva na denarno socialno pomoč do s predlogom določene višine (0,51 % osnovnega zneska minimalnega dohodka), kar danes znaša 205,11 evra.

Vlada poudarja, da bodo posamezniki oziroma družine kljub ukinitvi dodatka za delovno aktivnost ostali upravičeni do tistega dela denarne socialne pomoči, ki je namenjen osnovnemu preživetju. Ukinitev dodatka za delovno aktivnost pomeni zmanjšanje tistega dela cenzusa za denarno socialno pomoč (meje za upravičenost), ki je bil umetno dvignjen in je bil namenjen spodbujanju k zaposlitvi oziroma ohranjanju zaposlitve.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti