Skoči do osrednje vsebine

Državni zbor sprejel Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Državni zbor je danes sprejel Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Njegov glavni cilj je zagotoviti učinkovito sodno varstvo, ki naslavlja vsa vprašanja iz odločbe Ustavnega sodišča. O predlogu zakona so potekala temeljita usklajevanja, v okviru katerih smo v največji možni meri upoštevali podane pripombe in predloge.

Predal, v katerem so štiri mape s papirji

Bančni arhiv | Avtor Bigstock

Ministrstvo za finance je zakon pripravilo po temeljitih usklajevanjih z zainteresirano in strokovno javnostjo ter opravljenih medresorskih usklajevanjih. Obširna javna razprava in polemike, ki so se pojavile tekom obravnave zakona, odražajo kompleksnost zakonske materije. Prejete pripombe in predloge smo temeljito pretehtali ter jih v največji možni meri upoštevali. Predlagane rešitve so bile obsežno dodelane tudi v zakonodajnem postopku, zlasti upoštevaje mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Zakon je izrazito procesno naravnan in retroaktivno ne posega v normativne podlage, ki so veljale v času izbrisa delnic in podrejenih obveznic bank. Tako zakon sledeč odločbi Ustavnega sodišča predpisuje način dostopa do podatkov, možnost kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva in opredelitev obrnjenega dokaznega bremena ter s tem povezana procesna dejanja. Procesne določbe sledijo temeljni ugotovitvi Ustavnega sodišča, ki je opozorilo na bistveno in pomembno neravnotežje v primerjavi položaja Banke Slovenije nasproti potencialnim tožnikom, kar lahko vpliva na procesno ravnotežje in posledično na dejanske možnosti tožnikov za uspeh v pravdah. V postopku sodnega varstva bo moralo biti izkazano, zakaj je bil izredni ukrep izbrisa v danih okoliščinah potreben.

V zakonu je določeno, da bo postopek sodnega varstva potekal po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore. Vsi postopki bodo potekali pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

Zaradi čim boljšega zagotavljanja preglednosti in spoštovanja načela neposrednega imetništva je v zakonu predvideno, da lahko do podatkovne sobe (več o slednji v nadaljevanju sporočila) dostopajo in tožbo vlagajo le dejanski imetniki oziroma vlagatelji, ki so bili izbrisani.

Tožbo bo mogoče vložiti v roku sedmih mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Hitrost in gospodarnost postopka bo zagotovljena s kolektivnostjo predlaganega postopka. Ta se zagotavlja z določbami zakona, ki določajo:

  • da skupni pooblaščenec v imenu večjega števila nekdanjih imetnikov vloži eno tožbo,
  • da se postopki, ki potekajo v skladu s tem zakonom, združijo in
  • da sodišče za vse tožbe, ki so vložene po postopku po tem zakonu in se nanašajo na izredni ukrep, ki je bil izrečen z isto odločbo Banke Slovenije, izda eno sodbo o temelju. To pomeni, da sodišče za skupno obravnavo združi vse tožbe, ki so vložene v povezavi s posamezno banko.

V zakonu je določen tristopenjski dostop do informacij. Banka Slovenije bo tako javno objavila taksativno naštete dokumente na svoji spletni strani. Določen je tudi dostop do podatkovne sobe - vzpostavljena bo virtualna podatkovna soba z oddaljenim dostopom, v katero bo mogoče dostopati z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. Banka Slovenije bo zagotovila, da bodo v podatkovni sobi na razpolago vsi dokumenti, na katerih je temeljila odločba Banke Slovenije. Z virtualno podatkovno sobo bo upravljalo in dostop do nje omogočalo Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance bo v svojih prostorih vzpostavilo tudi fizično podatkovno sobo, v kateri bo omogočilo uporabo strojne in programske opreme za dostop do dokumentov in podatkov.

Sodne takse se bodo plačale po pravnomočnosti sodbe o temelju, s katero bo sodišče odločilo o utemeljenosti tožbenih zahtekov, in tako ne bodo procesna predpostavka. To bo pripomoglo k hitrejšemu začetku obravnave tožb. Glede že vloženih tožb zakon omogoča, da lahko tožnik spremeni tožbo in jo prilagodi tožbi po tem zakonu, nikakor pa ni v to prisiljen. V kolikor bi v tem primeru tožnik zmanjšal tožbeni zahtevek po višini in je sodno takso že plačal, bo upravičen do vračila preveč plačane sodne takse. Če bo najmanj 30 nekdanjih imetnikov skupaj vložilo tožbo in bodo imeli skupnega pooblaščenca, bo sodna taksa prepolovljena.

Upoštevajoč kompleksnost materije bo lahko sodišče postavilo skupino izvedencev, ki bodo skupaj podali enotno mnenje. V zakonu so določena področja strokovnih znanj teh izvedencev (finančno in bančno pravo, računovodstvo, finance, revizija in vrednotenje sredstev, lahko pa izberejo tudi druge strokovnjake, če so njihova znanja po presoji sodišča potrebna) ter dodatni izključitveni kriteriji, kdo ne more biti izvedenec.

Po pravnomočnosti sodbe o temelju, s katero bo sodišče odločilo, ali so tožbeni zahtevki utemeljeni, in ugotovilo, kolikšna obveznost povrnitve škode obstaja po posameznih redih kvalificiranih obveznosti, bo sodišče odločilo o višini odškodnin.

Zakon upošteva, da je 350.a člen Zakona o bančništvu (ZBan-1) uzakonil odškodninsko sodno varstvo nekdanjih imetnikov, skladno s katerim morebitno odškodnino izplača Banka Slovenije, kar je v svoji odločitvi kot ustrezno potrdilo tudi Ustavno sodišče. Prav tako je Ustavno sodišče opredelilo, da gre pri odgovornosti Banke Slovenije za posebej urejeno odškodninsko odgovornost. Zato zakon ne more predeliti drugačne oblike odgovornosti, saj bi to pomenilo retroaktivni poseg v pravne podlage, ki so veljale v času izreka izrednih ukrepov.

Skladno z navedenim bo Banka Slovenije morebitno odškodnino tožnikom izplačala iz namenskih rezerv, ki se bodo polnile iz presežka prihodkov nad odhodki od 1. januarja 2019 (ta presežek bi sicer v delu morala izplačati v državni proračun na način, kot je to določeno v Zakonu o Banki Slovenije). V primeru, da namenske rezerve ne bi zadoščale za izplačilo morebitnih odškodnin, bo Banka Slovenija lahko za izplačilo odškodnin uporabila do 50 % splošnih rezerv. Če tudi teh sredstev ne bi bilo dovolj, je predvideno tudi začasno zalaganje sredstev s strani Republike Slovenije. Zakon je v tem delu skladen s 123. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (določbe glede monetarnega financiranja), saj je že ZBan-1 določal, da se lahko v primeru, da so zaradi učinkov odločbe prizadete pravice delničarjev, upnikov in drugih oseb, povračilo škode zahteva od Banke Slovenije. Zakon tudi upošteva finančno neodvisnost Banke Slovenije, saj omejuje uporabo splošnih rezerv Banke Slovenije v smislu participacije Republike Slovenije in določb glede varovanje ustrezne ravni teh rezerv glede na bilančno vsoto Banke Slovenije. Tematiko monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti je Banka Slovenije odprla tudi tekom letnega zasedanja Svetovne banke in Mednarodnega finančnega sklada pretekli teden v Washingtonu. Mednarodni denarni sklad je podal pogled, da je dobra praksa pri reševanju bank takšna, da so organi za reševanje odgovorni za izvedene ukrepe.

V zakonodajnem postopku je bila v zakon vnesena tudi določba glede pavšalnega nadomestila, ki pa ne pomeni priznanja terjatve po temelju, ampak predstavlja socialni korektiv za fizične vlagatelje, ki so kupili dolžniške vrednostne papirje drugega in tretjega reda in se jim je zaradi izbrisa poslabšal socialni položaj. Kot merilo za priznanje nadomestila se upošteva premoženjsko stanje vlagatelja, in sicer letna povprečna bruto plača v Sloveniji v letu 2013. Določeno je tudi, da se posameznemu vlagatelju povrne 80 % vrednosti dolžniškega vrednostnega papirja, ki jo je vlagatelj plačal ob nakupu, pri čemer pavšalno nadomestilo ne sme presegati 20.000 evrov za vsak posamičen red vrednostnega papirja. Na ta način se vlagateljem odpira možnost, da uveljavijo odškodnino brez dolgotrajnega in zahtevnega sodnega spora.

Glede na polemičnost razprav ob obravnavi zakona se Ministrstvo za finance zaveda realne možnosti izpodbijanja zakona ali posamezne določbe pred Ustavnim sodiščem. Tudi v takšnem primeru pa bi skladno z ustavno odločbo morali zagotoviti učinkovito sodno varstvo nekdanjim vlagateljem v delnice in podrejene obveznosti bank. Tako bi moralo biti sodno varstvo omogočeno tudi v situaciji, če bi Ustavno sodišče presojalo vprašanje načina izplačila odškodnin.

Iskalnik