Pritožbeni postopek zoper delo policije je odraz nestrinjanja z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Najpogostejši očitek pritožnikov je neustrezna komunikacija policistov, sledita pa neukrepanje in uporaba različnih policijskih pooblastil.

V prvi polovici leta 2019 je bilo rešenih 129 pritožb, kar je 19,5 % manj kot v enakem obdobju leta 2018. V pomiritvenem postopku je bilo obravnavanih 53, pred senatom pa 22 pritožb. Senat je v enem primeru odločil, da je bila pritožba utemeljena, v štirih primerih pa so bile v pomiritvenih postopkih ugotovljene neskladnosti s predpisi pri izvedbi policijskih postopkov.

Še vedno je veliko pritožb, ki se nanašajo na ugotavljanje odgovornosti za domnevno storjeni prekršek, kar pa ne more biti predmet pritožbenega postopka, temveč postopka o prekršku, ki je v pristojnosti prekrškovnih organov in sodišč.

Policija pri opravljanju svojih nalog s svojimi pooblastili lahko posega v področje spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Zato je delo policistov temeljito nadzorovano. Notranji nadzor izvajata tako Policija kot Ministrstvo za notranje zadeve. Ena od oblik nadzora je pritožbeni postopek oziroma obravnavanje pritožb posameznikov zoper dejanja ali opustitve dejanj policista. Pritožbe zoper policiste se rešuje na dveh ravneh, in sicer v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije, ki poteka v obliki razgovora s pritožnikom, in pred tričlanskim senatom ministrstva. V pomiritvenem postopku se rešujejo pritožbe, ki ne vsebujejo hujših očitkov posega v človekove pravice in svoboščine. Tričlanski senat pa obravnava pritožbe, ki niso bile uspešno rešene v pomiritvenem postopku in pritožbe s hujšimi očitki posega v človekove pravice in svoboščine. V večini najzahtevnejših pritožbenih zadev, iz katerih izhajajo očitki hudih posegov v človekove pravice ali temeljne svoboščine posameznika, naloge poročevalca izvajajo pooblaščenci ministra in le izjemoma predstavniki policije.

Posameznik, ki meni, da so mu policisti v policijskem postopku posegli v človekove pravice in svoboščine, lahko pritožbo poda tudi na e-obrazcu.

Dodatne informacije o pritožbah na delo policije.