Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS na predlog Ministrstva za obrambo v veljavni Načrt razvojnih programov 2019–2022 uvrstila projekt Odpornost na nesreče v lokalnih skupnostih (RESILOC).

Cilj projekta RESILOC, ki se izvaja v okviru Horizon 2020, je študija in uvedba celovitega okvira študij, metod in programskih orodij, katerih rezultati bodo nove metode in strategije ocenjevanja odpornosti skupnosti na nesreče. Služile bodo za načrtovanje in izvajanje inventarja, ki ga bodo v prvi fazi gradili projektni partnerji tudi z uporabo socialnih medijev in t. i. crowdsourcinga, kasneje pa bodo brezplačno na voljo tudi mestom in lokalnim skupnostim. Projekt ima pet glavnih vsebinskih ciljev: (1) povečati razumevanje odpornosti na nesreče v družbi in lokalnih skupnostih, (2) razvoj novih strategij za izboljšanje odpornosti, (3) razvoj novih orodij in rešitev za izboljšanje odpornosti v skupnostih, (4) komuniciranje, prikaz in ocena veljavnosti pristopov, rešitev in orodij, preverjenih v poskusih na terenu, (5) politični, sociološki, človeški in tehnični vpliv ter opredelitev konkretnih korakov v smeri družbe, odpornejše na nesreče.
Projekt se je začel 1. junija 2019 in bo trajal 36 mesecev. Projekt v celoti financira Evropska komisija.

Člani odbora za gospodarstvo so sprejeli sklep, s katerim je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019–2022 uvrstila projekt Vzdrževanje in nadgradnja sistema za upravljanje denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (EZR).
Namen projekta EZRLKV08 je omogočiti nadaljnji razvoj in vzdrževanje aplikativne podpore programu EZRLKV, s čimer bomo lahko zagotovili nemoteno poslovanje pri upravljanju denarnih sredstev sistema EZR države in enako tudi sistemov EZR občin, ko bodo vzpostavile tak način upravljanja.
Informacijski sistem za upravljanje denarnih sredstev sistema EZR je osnovni gradnik podatkov, ki jih upravljavec sredstev sistema EZR države uporablja pri njihovem upravljanju. Nepogrešljiv je tudi z vidika sklepanja poslov s proračunskimi uporabniki in bankami.
V državni upravi v tem trenutku ni drugih primerljivih sistemov za to področja poslovanja, zato je nadaljnja uporaba sistema tudi v prihodnjih letih nujna. Zaradi sprememb zakonodaje, razmer na denarnih trgih, naraščajočega števila uporabnikov in novih kompleksnejših potreb obstoječih uporabnikov je potrebno sistem redno spreminjati, dopolnjevati, nadgrajevati in vzdrževati.
Ocenjena vrednost celotnega programa je 487.882 evrov. Program se bo izvajal v obdobju 2019–2023. V sprejetem proračunu so zagotovljene pravice porabe za razvoj in vzdrževanje sistema.