Na Ministrstvu za javno upravo smo po obširnem usklajevanju pripravili predlog spremembe Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) in ga usklajenega posredujemo v sprejem Vladi RS.  Cilj predlaganega zakona je zagotovitev učinkovitega pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja, zlasti pa zagotoviti povečanje neodvisnosti in strokovnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, to je Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) ter povečanje učinkovitosti pravnega varstva večjih projektov. Z zakonom urejamo tudi sodno varstvo zoper odločitve DKOM.

V torek, 20. avgusta 2019, je predlog sprememb zakona predstavil minister za javno upravo Rudi Medved, ki je v izjavi za medije poudaril: »Ne gre za interventni zakon, s katerim bi kar čez noč zagnali velike infrastrukturne projekte, temveč gre za predpis, ki bo zaostril odgovornost vseh: naročnikov, ponudnikov in državne revizijske komisije. Gre za sistemski zakon, ki smo ga želeli uskladiti z vsemi deležniki v državi, z vsemi, ki so strokovnjaki na tem področju. Za dobro sodelovanje se jim tudi zahvaljujem.«

Minister je postregel tudi s podatki, ki se nanašajo na javno naročanje ter povedal, da imamo na letni ravni v Sloveniji več kot 6000 javnih naročil vrednih blizu 5 mrd EUR. Ko govorimo o pritožbah v teh postopkih, samo v 2% ali manj kot v 300 primerih končajo ti postopki na DKOM, medtem ko se polovica teh pritožb nanaša na velike, predvsem infrastrukturne projekte, vredne več kot 10 mio EUR.

Minister je v nadaljevanju predstavil poglavitne novosti predloga zakona ter dodal, da se samo z zakoni ne da rešiti določenih postopkov, temveč »je v postopkih javnega naročanja pomembna kultura.« Omenil je, da smo pri pripravi predloga zakona sledili izkušnjam nekaterih sosednjih držav, predvsem Avstrije.

S predlogom zakona se povečuje učinkovitost javnega naročanja in njegovega pravnega varstva, in sicer na način, da se v revizijskih postopkih presojajo le bistvene kršitve, ki imajo dejanski vpliv na postopek, ne pa tudi tiste, ki takšnega vpliva nimajo in ga ne morejo imeti. Poleg tega je določeno, da da mora DKOM revizijske zahtevke v večjih projektih (nad 10 mio EUR) obravnavati prednostno, onemogoča pa se tudi večkratno vlaganje in podvajanje zahtevkov v istih zadevah.

Predlog zakona na novo ureja tudi rok, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev v primeru uspešnega zahtevka za revizijo, kar doslej ni bilo urejeno, prav tako na novo določa, da mora DKOM izvesti tudi ustno obravnavo, če jo bosta predlagali obe stranki postopka.

Večja neodvisnost DKOM se bo zagotovila z določitvijo drugačnega načina imenovanja (pomembne so kompetence in izkušnje) in razrešitve članov ter predsednika in sicer preko neodvisnega telesa – komisije za presojo kandidatov, v katero se imenujejo osebe, ki jih izmed svojih članov predlaga Sodni svet, poleg tega pa zakon določa povečanje števila članov DKOM iz 5 na 7 ter zaostruje pogoje za imenovanje.

Dolgoročna rešitev za zagotovitev večje pravne varnosti pa je zagotovo tudi uvedba dodatnega sodnega nadzora. Zoper odločitve DKOM, bo možen upravni spor, ki sicer ne bo vplival na konkretni postopek, saj gre za ugotovitveno tožbo, ki ne bo ustavila postopka oddaje naročila in podpisa pogodbe, se bo pa na ta način zagotovila enotna sodna praksa v postopkih.

 Z vsemi predlaganimi rešitvami na Ministrstvu za javno upravo pričakujemo, da bodo postopki javnega naročanja učinkovitejši, delo, zlasti na večjih infrastrukturnih projektih, pa se bo z vidika pravnega varstva bolj optimiziralo.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja - besedilo členov in obrazložitve.