Skoči do osrednje vsebine

Skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2018

Vlada Republike Slovenije se je na 40. redni seji 18. julija 2019 seznanila s Skupnim poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2018

Zakon o prostovoljstvu določa, da mora ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbira podatkov, ki ga pripravi pristojna agencija za javno pravne evidence in storitve, pripraviti Skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga predložiti Vladi Republike Slovenije v seznanitev. Skladno z zakonom prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, ki so vpisane v vpisnik, enkrat letno pripravijo poročilo o prostovoljstvu, ki ga predložijo pristojni organizaciji za javnopravne evidence in storitve, prek spletnega portala, istočasno z letnim poročilom, ki ga te organizacije predložijo v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil.

 Iz podatkov za preteklo leto izhaja, da se je povečal vpis prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom v vpisnik, medtem ko je število prostovoljcev v prostovoljskih organizacijah upadlo, naraslo pa je skupno število opravljenih prostovoljskih ur.

 Močno se je povečalo število prostovoljcev v organizacijah s prostovoljskim programom (javnih zavodih). Kot že navedeno so se v letu 2017 in 2018 organizacije s prostovoljskim programom skladno z ZProst že lahko vpisale v vpisnik, prav tako so o opravljenem prostovoljskem delu samostojno poročale. Vsled temu se je povečalo tako število prostovoljcev kot število opravljenih prostovoljskih ur v javnih zavodih, podrobnejša analiza pa je pokazala, da se je znižalo povprečno število opravljenih prostovoljskih ur na posameznega prostovoljca v javnih zavodih.

 V letu 2018 je bil sprejet Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki ustanavlja proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij. Sklad za razvoj nevladnih organizacij, katerega glavni viri so sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, predstavlja temelj za financiranje ukrepov, ki jih naslavlja sprejeta strategija. Ob tem poudarjamo, da je eden izmed temeljnih strateških ciljev strategije kakovostno in trajnostno naravnano prostovoljstvo, ki je široko prepoznano kot vrednota in pomembno prispeva k družbeni blaginji.

 S strani prostovoljskih organizacij je vsako leto dana povratna informacija, da je za kakovostno opravljanje prostovoljskega dela premalo mentorjev in koordinatorjev prostovoljcev. Strategija ima v svojem programu ukrepov predviden tudi ukrep spodbujanja mentorstva prostovoljcev na vseh področjih. Ministrstvo je tako že v letu 2017 pripravilo Javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij in prostovoljstva, katerega namen je subvencioniranje sto trajnostno naravnanih delovnih mest za razvoj in profesionalizacijo v nevladnih organizacijah, od tega dvajset trajnostno naravnanih delovnih mest za mentorje in koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah. Tudi v letošnjem letu je ministrstvo pripravilo javni razpis, ki bo ponovno omogočil dvajset trajnostno naravnanih delovnih mest za mentorje in koordinatorje prostovoljstva.

 Z uresničevanjem ciljev strategije, zbiranjem in obdelovanjem podatkov o prostovoljstvu z namenom zagotovitve dejanskega pregleda nad stanjem področja prostovoljstva v Sloveniji in prikaza prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji, z nadaljevanjem promocije vpisa prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom v vpisnik, si bo Vlada še naprej prizadevala, da bo prostovoljstvo v Sloveniji organizirano, kakovostno, prepoznano in cenjeno.

Poročilo v celoti