Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sprejela spremembe in dopolnitve Poslovnega in finančnega načrta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo za leto 2019. Sklad namreč uvaja nove produkte in spreminja obstoječe, posledično je spremenil tudi kadrovski načrt za projektne zaposlitve ter načrt izvajanja dodatnih aktivnosti na področju strateških partnerstev in pomoči podjetjem pri internacionalizaciji. V načrtu so predvidene tudi celovite spremembe finančnega dela.

Slovenski podjetniški sklad uvaja novo linijo mikrokreditov za mikro in mala podjetja v sodelovanju s Skladom skladov, uvaja posebne spodbude za digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter semenski kapital v sodelovanju s Skladom skladov. Povečal bo kvoto za garancije za zavarovanje bančnih kreditov, modificiral izvedbo mikrokreditov za podjetja na problemskih območjih in obmejnih problemskih območjih, povečal pa bo tudi spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov. Sklad načrtuje tudi nove aktivnosti na področju strateških partnerstev in pomoči podjetjem pri internacionalizaciji.

Na podlagi teh sprememb in dopolnitev bo Sklad v letu 2019 povečal osnovno načrtovana ponujena finančna sredstva za mala in srednje velika podjetja za 39%, poleg tega pa bo podjetjem ponudil tudi podporo v obliki okrepljenih dolgoročnih vsebinskih programov. Skupno bo Sklad s finančnimi spodbudami in spodbudami malih vrednosti v letu 2019 podprl približno 2.000 podjetij oz. bo izdal več kot 2.500 spodbud, kar je dvakrat več kot v letu 2018.

Na odboru je vlada dala soglasje za sodelovanje Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) v projektu »INSC – Podpora upravnemu organu Bosne in Hercegovine za sevalno in jedrsko varnost«. Ta projekt se bo izvajal na podlagi Instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, ki je bil ustanovljen kot pomoč EU državam pri vzpostavljanju upravnega okvirja na področju jedrske in sevalne varnosti. Ta instrument skuša vzdrževati, predvsem pa krepiti, globalno jedrsko in sevalno varnost s prenosom znanja in prakse tretjim državam. Na ta način se znatno zmanjša možnost nesreč, verjetnost za odtujitev jedrskih snovi in radioaktivnih virov, zagotavlja pa se tudi skladnost z mednarodnimi standardi. Razpis za oddajo ponudb bo objavljen predvidoma julija 2019. Nanj se namerava odzvati konzorcij, ki ga bo vodilo avstrijsko podjetje ENCO skupaj z madžarskim upravnim organom za jedrsko varnost, medtem ko morebitni ostali partnerji še niso znani. Možnost uspeha na razpisu je odvisna od kakovostne izdelave ponudbe, ki jo lahko pripravi le konkurenčen in izkušen konzorcij. Ocenjuje se, da ima URSJV dobre možnosti na uspeh pri razpisu, in sicer glede na dosedanje kakovostno opravljeno delo na preteklih podobnih projektih.

Projekt se navezuje na projekt pomoči EU upravnim organom držav zahodnega Balkana (2015-2018), v katerem je URSVJ, skupaj z Upravo RS za varstvo pred sevanji, že sodeloval. Pomoč in sodelovanje sta pomembna tudi zaradi geografske bližine in prometnih poti, ki nas povezujejo z Bosno in Hercegovino in zato, ker je nujno zagotavljati in spodbujati doseganje mednarodnih in evropskih standardov v vseh državah, ne glede na geografsko lokacijo, saj morebitne nesreče ne poznajo meja. Tovrstna pomoč predstavlja pomembno pot, kako lahko tretje države pridejo do potrebnega znanja in infrastrukture, saj takšnih možnosti ni veliko. Še posebej, če upoštevamo, da Evropska komisija v celoti financira to pomoč in jo je prilagodila potrebam upravnega organa Bosne in Hercegovine za sevalno in jedrsko varnost.

Na današnji seji so člani vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve v dokončni obravnavi sprejeli sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2026 uvrsti projekt »Gradnja grajske konjušnice in poti v Predjami«.
Namen projekta je ohranjanje kulturne dediščine, izboljšanje ponudbe v Primorsko-notranjski regiji ter dvig ozaveščenosti obiskovalcev o pomenu kulturne dediščine. Leta 2013 je Ministrstvo za kulturo na osnovi zbiranja ponudb območje gradu Jama – Predjama oddalo v najem družbi, ki se ukvarja s turizmom. V najemni pogodbi je določeno, da mora Ministrstvo za kulturo izvajati investicije. V ta namen se načrtuje investicija v prenovo grajske konjušnice – kašče z dozidavo delno vkopanega objekta in ureditev dostopne poti do gradu.

Gre za drugi največji objekt v Predjami, katerega začetki segajo v 17. stoletje in je zaradi svoje podobe, velikosti in lokacije izredno zanimiv kot turistična in historična točka. Objekt je sicer potreben temeljite prenove, načrtovana je vstopna točka z vso infrastrukturo in pa širša ponudba, ki jo kraj potrebuje. V kašči in prizidku je previdena: gostinska in trgovska (spominki) ponudba, blagajna vstopnic, info točka, pisarniški del ter sanitarije. Prizidek je nujen, saj je objekt premajhen za zagotovitev vsega, kar se v Predjami potrebuje. V načrtu je tudi obnova poti, ki je trenutno višinsko in strukturno poškodovana ter izvedba potrebne infrastrukture – voda, kanalizacija, elektrika, optika. Dostop do belvederja pod potjo se bo preoblikoval z novim povezovalnim stopniščem, vstopno ploščad pred gradom pa bo treba očistiti vseh nekvalitetnih elementov (odstranitev lesenih kioskov). Poleg tega pa se predlaga še razširitev grajske trgovine z dodanimi prostori, sanitarijami za zaposlene in obiskovalce.

Vlada je na seji odbora tudi sklenila, da se v Načrt razvojnih programov uvrsti projekt telovadnice Gimnazije Šiška. Tako bo šola dobila manjkajoče površine za izvajanje športne vzgoje. Na tej gimnaziji letno vpisujejo štiri oddelke športne gimnazije ter dva oddelka splošne, v katera pa se prav tako vpisuje vse več dijakov športnikov. Od 560 vpisanih dijakov jih je preko 470, ki imajo kategorizacijo panožne športne zveze ali Olimpijskega komiteja Slovenije.

Gimnazija Šiška postopno dograjuje športno infrastrukturo, ki omogoča kvalitetno izvajanje pedagoškega dela. V segmentu poučevanja rokometnih, odbojkarskih in košarkarskih veščin jim primanjkuje ustrezna telovadnica, zato bo nova zapolnila to vrzel.