V okviru projekta e-ARH.si se je 23. in 24. novembra 2016 v Hotelu Mons, Fourt Points by Sheraton v Ljubljani odvijala medarodna konferenca projekta e-ARH.si, v okviru katere je 18 predavateljic in predavateljev iz Avstrije, Danske, Estonije, Hrvaške, Madžarske, Romunije, Slovenije, Švedske in Švice zainteresirano javnost seznanilo z izzivi e-arhiviranja ter predstavilo primere dobrih praks iz Slovenije in tujine. Udeležba na mednarodni konferenci, ki je potekala v slovenskem in angleškem jeziku ter je bila simultano prevajana, je pokazala, da je izmenjava znanj in dobrih praks potrebna za povečanje zaupanja javnosti v e-rešitve.

Predstavitve s konference:

• Krystyna W. Ohnesorge, Digital archiving guided and driven by cooperation: concepts, processes and infrastructure (Digitalno arhiviranje usmerjano in vodeno: koncepti, procesi in infrastruktura); 
• Karin Bredenberg, ABC of standards in the field of e-archiving and their use in practice (ABC standardov na področju e-arhiviranja in njihova uporaba v praksi); 
• Anders Bo Nielsen, Archiving digital records as databases using SIARD (Arhiviranje  e-baz z uporabo SIARD2);
• Kuldar Aas, E-ARK Specifications for Archival Interoperability (Specifikacija E-ARK za arhivsko interoperabilnost); 
• Bogdan Florin Popovici, Records in Contexts (RIC): Next Step in Archival Description (Dokumenti v kontekstih (RIC): Naslednji korak pri arhivskem popisovanju); 
• Sven Schlarb, Facilitating the access to digital records and assuring the safe access to restricted data (Urejanje dostopa do digitalnega arhivskega gradiva in varovanje nedostopnih podatkov); 
• Zoltan Szatuczek, DLM Forum and its activities in e-archiving (DLM Forum in aktivnosti na področju e-arhiviranja);
• Vitomir Pretnar, Model CAF kot orodje za dvig kakovosti pri ravnanju z dokumentarnim in arhivskim gradivom;
• Gregor Završnik, Prevzemanje digitalnih prostorskih podatkov v Arhiv RS s poudarkom na pripravi specifikacije za informacijski paket s prostorskimi podatki (v okviru EARK);
• Jozo Ivanović, Digitalizacija arhivske kulturne dediščine po SFRJ – kako digitalizacija arhivskega gradvia lahko združi arhiviste iz Balkana;
• Ksenija Bratuš Albreht, Usposabljanje invalidov pri ustvarjalcu arhivskega gradiva (predstavitev primera dobre prakse);
• Bojan Kosi, Digitalizacija filmskega arhiva RTV Slovenija;
• Stojan Glavač, Informiranje ranljivih skupin davčnih zavezancev;
• Roman Rener, GIS – taktilne karte;
• Jože Škofljanec in Aleksandra Mrdavšič, Vprašanja za intervjuje z ustvarjalci e-gradiva.