Skoči do osrednje vsebine

15. november 2019 bo dan slovenske hrane

Letos že osmo leto zapored obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012. Ta poteka vsak tretji petek v novembru, letos v petek, 15. novembra. Na ta dan poteka tudi Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos se želimo še posebej zahvaliti vsem udeležencem v prehranski verigi s sporočilom: »Hvala za naš super zajtrk!«.

1 / 3
Državni sekretar dr. Jože Podgoršek na tradicionalnem slovenskem zajtrku

Tradicionalni slovenski zajtrk je letos že deveti po vrsti. Ob tej priložnosti so namen obeleževanja dneva slovenske hrane in potek projekta Tradicionalni slovenski zajtrk na dogodku za medije na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani iz različnih vsebinskih vidikov medijem predstavili partnerji: državni sekretar dr. Jože Podgoršek (MKGP), državna sekretarka Simona Repar Bornšek (MZ), državna sekretarka mag. Petra Culetto (MK), državna sekretarka Martina Vuk (MIZŠ), dr. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje (MOP), dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Peter Vrisk, predsednik ZZS, prim. prof. dr. Ivan Eržen, predstojnik NIJZ, Irena Simčič, ZRSŠ ter Valentin Zabavnik, Zveza sadjarskih društev Slovenije. Svojstven pečat sta dogodku dodala posebna gosta - Marjanca Jemec Božič, »velika dama slovenske ilustracije« in smučarski skakalec Jernej Damjan.

Državni sekretar dr. Jože Podgoršek (MKGP): »Najprej se želim zahvaliti celotnemu sektorju verige preskrbe s hrano, da imamo v Sloveniji res kakovostno in varno hrano. Uživajmo zajtrk, ker je pomemben del našega dnevnega prehranjevanja ter dajmo s tem priložnost lokalni, slovenski hrani. Naše ministrstvo si skupaj z Ministrstvom za javno upravo aktivno prizadeva tudi, da lokalna hrana v čim večji možni meri pride v naše javne zavode, to lahko dosežemo s posodobitvijo zakonodaje o javnem naročanju (Zakon o javnem naročanju, Uredba o zelenem javnem naročanju). S tovrstnimi prizadevanji dajemo (dodatno) priložnost podjetjem oziroma živilsko predelovalnemu sektorju za aktivno promocijo slovenske hrane, ki je varna, lokalna, sezonska in s tem resnično »bolj podobna tistemu, kar dejansko jemo«. Brez tovrstnih aktivnosti bomo težko dvignili raven samooskrbe. Pridelava lokalne je pomembna tudi iz vidika gospodarstva, ker tako ohranjamo delovna mesta, poseljenost in obdelanost podeželja. Slovenija se bo leta 2021 promovirala tudi kot gastronomska regija – tudi v luči tega moramo ohranjati naše regije z njihovimi lokalnimi posebnostmi. Na tem mestu se želim zahvaliti Čebelarski zvezi Slovenije za »začetek zgodbe«, o kateri danes govorimo. Čaka nas še veliko promocijskih aktivnosti pri ozaveščanju posameznika – potrošnika. Želimo si namreč, da bi bil na naših mizah res vsak dan zajtrk iz slovenskih, lokalnih živil in pridelkov. Lokalna hrana je namreč hrana naše sedanjosti in prihodnosti!«

Državna sekretarka Simona Repar Bornšek (MZ): »Na ministrstvu za zdravje prepoznavamo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk kot priložnost za opozarjanje na pomembnost uživanja zajtrka kot prvega obroka, ki nam da energijo za zagon tako telesne kot miselne aktivnosti. Z obeleževanjem Tradicionalnega slovenskega zajtrka bi želeli prepričati zlasti tiste manj redne zajtrkovalce, da je zajtrkovanje dobra naložba v zdravje. Spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad pri prebivalcih in oblikovanje okoliščin, ki nas k temu spodbujajo, je glavni namen nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj & več gibaj! Z njim želimo zmanjšati pojavnost debelosti in kroničnih bolezni ter tako vplivati na boljšo kakovost življenja posameznika in družbe. Kot posledico izvajanja številnih aktivnosti med prebivalci že opažamo izboljšan trend zajtrkovanja, pogostejše uživanje sadja in zelenjave, zmanjšano pitje sladkih pijač ter bolj redno telesno dejavnost.«

Državna sekretarka mag. Petra Culetto (MK): »Ministrstvo za kulturo želi s sodelovanjem v medresorskem nacionalnem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk osvetliti prehranjevalne navade in tradicionalno domačo hrano kot del naše skupne kulturne dediščine. Skozi kakovostne kulturne vsebine otrokom in mladostnikom posredujemo pomembna sporočila o naši preteklosti, tradicijah in prehranjevalnih običajih naših prednikov, obenem pa jih lahko tudi ozaveščamo o pomenu zdrave prehrane in prehranjevalnih navad. Nedavno smo na Ministrstvu za kulturo sofinancirali tudi z etnološko-antropološkega vidika vznemirljivo knjižno izdajo ''Z Valvasorjem za mizo: prehranska kultura na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja'' avtorja prof. dr. Janeza Bogataja, ki razkriva pestro vsakdanjo in praznično prehrano tedanjega časa. Pomembno je, da ponosni na svojo preteklost, kulturno dediščino, identiteto, v sedanjosti gradivo vizijo naše skupne prihodnost. Svoje najžlahtnejše odtise pa prenašamo na najmlajšo generacijo, ki v svet šele (v)stopa.«

Državna sekretarka Martina Vuk (MIZŠ): »Sporočila projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poudarjajo pomen lokalno pridelane hrane, rednega zajtrkovanja, zdravega življenjskega sloga, so izjemnega pomena. Otroci se o vseh teh vsebinah začnejo pogovarjati že v vrtcu. Tako vsebinsko kot praktično. Mesijo kruh, rišejo panjske končnice, se pogovarjajo o pomenu čebel. Te vsebine so potem bolj strukturirano vključene v izobraževalni kurikul osnovnih šol in pomembno je, da so otroci ozaveščeni, kako pomembna je kakovostna lokalna hrana. O pridelovanju in predelovanju hrane se osnovnošolci pogovarjajo pri različnih predmetih, tudi pri gospodinjstvu, kjer je zajet tudi praktični vidik priprave hrane. Poleg tega smo lahko ponosni tudi na sistem šolske prehrane, ki je dober in nam ga marsikje zavidajo. Vesela sem, da je projekt zajtrka v vrtcih in šolah dobro sprejet, saj ga izvajamo že deveto leto. Otroci so pravzaprav njegovi največji podporniki in ambasadorji, saj njegovo sporočilnost širijo v njihove družine.«

Dr. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje (MOP): »Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk sta pomembna tudi za varstvo okolja, ker s tem projektom krepimo ozaveščenost o pomenu kratkih dobavnih verig hrane, ki prispevajo k manjšim emisijam CO2 pri prevozu hrane in s tem podpirajo napore Slovenije za obvladovanje podnebnih sprememb, saj emisije, povezane s prevozi, predstavljajo pomemben delež vseh emisij CO2. Ta projekt nadalje krepi ozaveščenost glede pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti v tleh in tudi sicer (opraševalci) za prehransko varnost Slovenije. Poleg tega se jutri pričenja Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Zato vas vabim, da se vsi skupaj potrudimo, da bi čim manj hrane zavrgli. Ozaveščanje glede preprečevanja nastajanja odpadne hrane je ena od prioritetnih tem tako EU kot tudi Slovenije, in je tako z etičnega kot okoljevarstvenega vidika prednostna naloga po hierarhiji ravnanja z odpadki. Kar polovico odpadne hrane proizvedejo gospodinjstva, kar pa lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo (npr. tako, da kupujemo kolikor potrebujemo, hrano pravilno shranjujemo, preverimo roke uporabnosti, kuhamo ustrezne količine hrane, idr.). Pomembno je, da se, tudi iz okoljskega vidika, zavedamo prednosti lokalno pridelanih živil ter da razmislimo, kako so živila pakirana in da za to porabimo čim manj embalaže.«

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij že od vsega začetka sodeluje pri tem projektu, saj se zavedamo pomena zdravih prehranjevalnih navad s kakovostno slovensko hrano. Z zadovoljstvom smo letos na GZS k zajtrku z mediji povabili predstavnike vseh sodelujočih institucij ter tudi posebna gosta, ilustratorko Marjanco Jemec Božič ter smučarskega skakalca Jerneja Damjana, ki sta dogodku dala poseben pečat. V koncept lokalne hrane spadajo tudi večja živilska podjetja, ki so tokrat prispevala živila za tradicionalni slovenski zajtrk. Živilska podjetja skupaj s svojimi pridelovalci osnovnih surovin skrbijo, da imamo kakovostno slovensko hrano lahko vsak dan na naših mizah.«

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (pobudnice projekta): »Čebelarji smo z medenim zajtrkom začeli že pred trinajstimi leti, ko smo vsem vrtcem po Sloveniji, s ciljem opozoriti na pomen čebel za pridelavo hrane, donirali med. Iz medenega zajtrka je na pobudo ČZS nastal tradicionalni slovenski zajtrk in na pobudo ČZS dan slovenske hrane. Kljub vsemu, pa večina vrtcev in šol še vedno govori o medenem zajtrku, ki verjamemo, da bo ostal in obstal 3. petek v novembru tudi v naslednjih letih. Ne le da bo obstal, medeni zajtrk se širi tudi po vsej Evropi! Spodbujamo pa razširitev dneva slovenske hrane na teden ali mesec. V Sloveniji pridelujemo različne vrste medu višje kakovosti z zaščitenim geografskim poimenovanjem, priznanim na ravni Evropske unije. Zaščiteno geografsko poreklo nosita Kočevski gozdni med in Kraški med, zaščiteno geografsko označbo pa Slovenski med. Nekateri čebelarji pa se vključujejo tudi v ekološko pridelavo medu. Prav zaradi pomena lokalno pridelane hrane pa ne smemo pozabiti, da so za raznovrstnost hrane na naših krožnikih, zaslužene prav čebele! In naša »kranjska čebela« letos praznuje 140 let. Ne pozabimo, vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel, zato skupaj praznujmo 140 let naše kranjske čebele in vsi skupaj skrbimo, da bomo ohranjali čebele in s tem imeli hrano, kajti dandanes je v svetu ogromno lačnih ljudi, tudi zaradi pomanjkanja opraševanja!«

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije: »Slovenski kmetje pridelujemo kakovostno hrano in skrbimo za varovanje voda, zraka, okolja in tal. S pridelavo lokalne hrane ohranjamo delovna mesta, poseljeno in obdelano podeželje in zagotavljamo prehransko varnost vsem državljanom. Z dogodkom kot je Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk prispevamo k ozaveščanju potrošnikov o pomenu pridelave lokalne hrane, negujemo tradicijo in vrednote. Ni vseeno kaj človek poje, pomembno je, da je kakovostno polnovredno hrano iz domačega okolja. Če pa je hrana še dodatno certificirana preko različnih shem, kot je izbrana kakovost Slovenija, zaščiteno geografsko poreklo in druge in nadzirana s strani neodvisnih organizacij, je to še dodatno zagotovilo, da potrošnik uživa kakovostno hrano višje kakovosti iz lokalnega okolja.«

Prim. prof. dr. Ivan Eržen, predstojnik NIJZ:  »Veseli nas, da so se dosedanji ukrepi, ki jih v Sloveniji sistematično izvajamo na področju krepitve zdravega načina življenja, izkazali za uspešne, še zlasti tisti v vrtcih in šolah. Na NIJZ si prizadevamo za večjo prepoznavnost in dostopnost zdravju koristne hrane in uveljavitev prehranskih smernic v vseh življenjskih obdobjih. Zajtrk je postal sinonim za zdravo okolje, trajnostno naravnano kmetijstvo, uravnoteženo in kakovostno hrano in nenazadnje za zdravo in kakovostno življenje. S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk se je povečalo zavedanje o pomenu zdrave prehrane in pomenu pridelave hrane na sonaraven način, izboljšale pa so se tudi zajtrkovalne in nekatere druge prehranske navade. Ti trendi so vsekakor razveseljivi. Moramo pa ob tem opozoriti, da v skupini prebivalstva, ki je ekonomsko šibkejše, ne beležimo nobenega napredka. V bodoče je potrebno prav tej veliki skupini prebivalstva nameniti še posebno pozornost. Enako velja tudi na področju zagotavljanja kakovostne in uravnotežene prehrane za srednješolce in študente.«

Irena Simčič, ZRSŠ: »Ponosni smo lahko, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima sistemsko organizirano šolsko prehrano, ki je tudi zakonsko urejena. Prav pa je, da z vsemi strokovnimi napori to organizirano prehrano kakovostno še izboljšujemo. Vzgojno-izobraževalne ustanove so tista okolja, kjer je možno z ustreznimi strokovnimi in sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov. Vzgojno – izobraževalne ustanove pri obeleževanju Dneva slovenske hrane in Tradicionalnega slovenskega zajtrka dajo poseben poudarek vzgojnemu vidiku prehranjevanja: kot na primer pomenu zajtrka, odnosu do zdravega prehranjevanja, kulturnega prehranjevanja, pomena lokalno pridelane hrane, problem zavržene hrane in podobno. Izkušnje dosedanjih politik in programov o hrani, prehrani, prehranjevanju, kmetijstvu, izobraževanju kažejo, da so uspešni le celostni pristopi, ki vključujejo dobro sodelovanje različnih sektorjev, kar se kaže tudi pri Dnevu slovenske hrane in Tradicionalnem slovenskem zajtrku.«

Valentin Zabavnik, Zveza sadjarskih društev Slovenije: »Priča smo vedno večjemu opuščanju kmetovanja. S tem pa se tudi kmetijska znanja ne prenašajo na mlajše rodove. Vsi skupaj bi se morali prizadevati, da bi kmetijska znanja dobila večji pomen v izobraževalnih ustanovah. Na lokalnem nivoju sadjarji dobro sodelujemo s šolami pri prenosu znanj…Da bi bili pri tem še uspešnejši, bi bil potreben načrten in sistemski pristop k oblikovanju kmetijskih krožkov, šolskih in učnih vrtov. Odnos do kmetijstva, kmetov je v naši družbi še vedno negativen. S takšnim odnosom si delamo utopično predstavo ,da bomo kdaj v celoti samooskrbni s kvalitetno hrano. Ker je povsod po svetu pridelava hrane strateškega pomena, moramo čim prej v ustavo zapisati, da mora biti vsak meter slovenske zemlje obdelan, za zdravo rast naroda.«

Marjanca Jemec Božič, »velika dama slovenske ilustracije«, se je »sprehodila« skozi zajtrke njenega otroštva in mladosti. Spominja se, da so vedno zajtrkovali skromno in zdravo, pravzaprav takšne jedi kot so na mizi pri tradicionalnem slovenskem zajtrku. Le da so jabolka, ki so bila v njenem času skorajda edino dosegljivo sadje, včasih »dišala tako močno, da je po njih dišala vsa soba«… Svoj prispevek pri ozaveščanju otrok in mladine naša znana ilustratorka, ki je letos dopolnila častitljivih 91 let, vidi ravno v svojem delu – torej z ilustriranjem knjig za otroke in mladino, skozi katere polaga mladim bralcem »neposredno v srce« spoštovanje do hrane ter pozitiven odnos do različnih življenjskih vprašanj, ki so s hrano povezana. Meni, da se moramo pri odločitvah kaj jemo, zanašati na (kmečko) pamet.

Smučarski skakalec Jernej Damjan se ji je v svojem razmišljanju pridružil glede nujnosti uporabe zdrave pameti. Njegovi zajtrki so bili v otroštvu in mladosti prav tako sestavljeni iz lokalnih živil, podobnih tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Še posebej pa se mu zdi pomembno, da vsak dan sebe in naše otroke vzgajamo in urimo v strpnosti pri izbiri hrane za obrok, »pozimi namreč ne moremo zajtrkovati jagod, ker takrat ni sezona zanje«. Tako lahko otrokom in mladim privzgojimo spoštovanje in čut do domače hrane.

Iskalnik