Skoči do osrednje vsebine

Zgodovinski oris delovanja Urada vlade za komuniciranje

1945 - 1947: Tiskovni urad

Leta 1945 je bil sestavni del predsedstva Narodne Vlade Slovenije tudi tiskovni urad. Organizacijska struktura takratnega Tiskovnega urada je naslednja:

  • informacijski odsek,
  • fotografski odsek,
  • tehnični odsek,
  • odsek za dnevne vesti in
  • splošni odsek.

1947 - 1960: Urad za informacije

Avgusta 1947 je Tiskovni urad postal Urad za informacije pri Predsedstvu Vlade Ljudske republike Slovenije. Naloge urada so bile:

  • zbiranje in preučevanje problematike gospodarskega in družbeno-političnega življenja v Sloveniji, delo državnih organov, množičnih organizacij ter posredovanje teh informacij domačemu in tujemu tisku,
  • publicistična dejavnost,
  • vzpostavljanje in vzdrževanje zvez s predstavniki tujih držav, njihovimi novinarji in časopisnimi hišami,
  • propaganda in popularizacija Federativne ljudske republike Jugoslavije in Ljudske republike Slovenije med slovensko manjšino v tujini ter med našimi izseljenci,
  • organizacija stalne radijske službe za poslušanje tujih radijskih oddaj v slovenščini in nekaterih oddaj v tujih jezikih ter uspešno posredovanje nasprotne propagande z odgovori v našem tisku in radiu.

Uredba o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije objavljena dne 19.6.1958 (Uradni list LRS, št. 20/1958) v 74. členu med samostojnimi uradi v administraciji Izvršnega sveta navaja tudi Urad za informacije. V 76. členu so opisane sledeče naloge: "Urad za informacije skrbi za redno obveščanje javnosti o delu in sklepih Izvršnega sveta ter republiških upravnih organov in zavodov, spremlja pisanje tiska in radijskih oddaje; vodi register listov, ki se nahajajo v Ljudski republiki Sloveniji; sodeluje z državnimi ustanovami za kulturne odnose s tujino ter spremlja ali se izvajajo predpisi s področja informacij."

1960 - 1980: Sekretariat Izvršnega sveta za informacije

Z Uredbo o ustanovitvi Sekretariata Izvršnega sveta za informacije (Uradni list LRS, št. 22/1960) je ustanovljen Sekretariat Izvršnega sveta za informacije kot samostojni republiški upravni organ. Na čelu sekretariata je sekretar, ki ga imenuje Izvršni svet.

Njegove naloge so:

  • skrbi za redno obveščanje javnosti po tisku, radiu, televiziji, filmu in drugih obveščevalnih sredstvih o delu in sklepih Izvršnega sveta in republiških upravnih organov;
  • spremlja delo tiska, radia, televizije, filma in drugih obveščevalnih sredstev ter delovanje ustreznih organov in organizacij v Ljudski republiki Sloveniji in daje o tem poročilo Izvršnemu svetu;
  • skrbi za napredek informacijske službe v Sloveniji;
  • daje strokovno pomoč državnim organom, zavodom, podjetjem in drugim organizacijam, kolikor se ukvarjajo z informacijami;
  • nadzoruje zakonitost dela radijskih oddajnih in relejnih postaj;
  • opravlja na področju radia in televizije vse druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti, kolikor niso posamezne od teh zadev dane v pristojnost drugim republiškim organom;
  • opravlja na področju informacij druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki so mu dane s posebnimi predpisi.

1980 - 1990: Republiški komite za informiranje

Z Zakonom o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije objavljen dne 29.2.1980 (Uradni list SRS, št. 5/1980) se preimenuje v Republiški komite za informiranje. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na izgradnjo, razvoj in delovanje družbenega sistema informiranja in sistema javnega obveščanja; na usklajevanje in povezovanje posameznih informacijskih sistemov ter dejavnosti specializiranih služb, organov in organizacij, pooblaščenih za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov; na informacijsko dejavnost za potrebe samoupravnega in delegatskega odločanja; na sredstva javnega obveščanja; na dejavnost tujih informacijskih ustanov in sredstev javnega obveščanja ter tujih dopisništev in dopisnikov v Sloveniji; na informiranje delavcev na začasnem delu v tujini, izseljencev in pripadnikov slovenske narodne skupnosti v zamejstvu ter tuje javnosti o dogajanjih v Socialistični republiki Sloveniji.

1990 - 1991: Republiški sekretariat za informiranje

Po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji v letu 1990 z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij (Uradni list RS, št. 24/1990) republiški komiteji nadaljujejo z delom kot republiški sekretariati. Po novem tako Republiški komite za informiranje deluje kot Republiški sekretariat za informiranje.

1991 - 1993: Ministrstvo za informiranje

Z Zakonom o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/1991) postane eden izmed 22 ministrstev tudi Ministrstvo za informiranje. V času osamosvojitvene vojne v Sloveniji odigra pomembno vlogo pri obveščanju svetovne javnosti o dogajanju v Sloveniji.  V letih po osamosvojitvi pozornost usmerja v promocijo nove države.

1993 - 2007: Urad vlade za informiranje

Leta 1993 je z Zakonom o vladi RS (Uradni list RS, št. 4/1993) namesto dotedanjega ministrstva za informiranje ustanovljen Urad vlade za informiranje, kot samostojna strokovna služba Vlade Republike Slovenije. 

Sklep o nalogah Urada vlade za informiranje (Uradni list RS, št. 82/1994) je opredelil sledeče naloge:

  • obveščanje domače javnosti o delu vlade, predsednika vlade in ministrstev;
  • obveščanje tuje javnosti o delu vlade, predsednika vlade, ministrstev in predsednika države;
  • organiziranje in izvajanje splošne promotivne dejavnosti države;
  • spremljanje politike vlade na področju obveščanja javnosti, razvoj množičnih medijev in sodelovanje z mednarodnimi
  • organizacijami, katerih dejavnost je povezana z množičnimi mediji in javnim obveščanjem. Po dogovoru pa opravlja tudi strokovne naloge s svojega delovnega področja tudi za druge državne organe. 

S Sklepom o nalogah Urada Vlade RS za informiranje (Uradni list RS, št. 77/2003) pod njegove delovne naloge spada po novem tudi zagotavljanje javnosti dela vlade, zagotavljanje strokovne podpore vladnemu predstavniku za odnose z javnostmi, službam za odnose z javnostmi v ministrstvih in vladnih službah ter načrtovanje, izvajanje oziroma koordiniranje splošne promotivne dejavnosti države.

2007: Urad Vlade RS za komuniciranje

Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o nalogah Urada Vlade Republike Slovenije za informiranje (Uradni list RS, št. 16/2007) preimenuje Urad Vlade RS za informiranje v Urad Vlade RS za komuniciranje z obrazložitvijo, da gre pri delovanju urada za širši spekter nalog kot le informiranje, saj urad izvaja komunikacijske aktivnosti, katerih namen je, poleg informiranja različnih javnosti, tudi spodbujanje dialoga, doseganje konsenza in pridobivanje podpore za uresničevanje vladnega programa.