Skoči do osrednje vsebine

V Inšpekciji izvajamo inšpekcijsko nadzorstvo pri zavezancih, ki morajo izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Splošno preprečevanju pranja denarja

  • Preprečevanje pranja denarja

    Denar oziroma premoženje, ki je pridobljeno s storitvijo kaznivih dejanj (na primeri davčna zatajitev, zloraba položaja, goljufija, ponarejanje listin) je "umazan denar".

Inšpekcijski nadzor

Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo v okviru svojih pristojnosti:

  • urad,
  • Banka Slovenije,
  • Agencija za trg vrednostnih papirjev,
  • Agencija za zavarovalni nadzor,
  • Finančna uprava Republike Slovenije,
  • Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
  • Agencija za javni nadzor nad revidiranjem in Slovenski inštitut za revizijo,
  • Odvetniška zbornica Slovenije in
  • Notarska zbornica Slovenije.

Če nadzorni organ pri opravljanju nadzornih nalog ugotovi kršitve, ima pravico in dolžnost:

  • odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;
  • izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;
  • predlagati pristojnemu organu sprejetje ustreznih ukrepov;
  • odrediti druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

Razkritja v zvezi z nadzorom

Nadzorni organi z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, javno objavijo informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrškov, ki so jih izrekli zaradi kršitev tega zakona. 

Te informacije obsegajo podatke:

  • o kršitelju in zavezancu za izvedbo ukrepa (naziv in sedež pravne osebe ali osebno ime fizične osebe),
  • o kršitvi ali naravi odrejenega ukrepa (opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona oziroma narekujejo izvedbo odrejenega ukrepa, naravo ugotovljenih kršitev oziroma vrsto pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil odrejen ukrep),
  • izrek odločbe, s katero je postopek pravnomočno končan,
  • o morebitni odpravi kršitve ali izvedbi odrejenega ukrepa.

Namen javne objave informacij je v preprečevanju kršitev zakonskih določb in s tem večje pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij in integritete poslovnega okolja, ter obveščanju zainteresirane javnosti o delovanju poslovnih subjektov, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu, na področju predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.