Sektor za sistem kakovosti in varnosti v zdravstvu

Sodelujemo pri vzpostavitvi, spremljanju in nadzoru sistema notranjih in zunanjih kontrol izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Vzpostavljamo sistem izobraževanja zdravstvenih delavcev s področja kakovosti in varnosti. Vzpostavljamo strukture za upravljanje sistema vodenja kakovosti na nacionalni ravni. Pripravljamo vsebinske podlage za pripravo predpisov s področja dela in opravljamo druge naloge s področja izboljšanja kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Strateški plani Sektorja za sistem kakovosti in varnosti v zdravstvu

Strateški plani sektorja na nacionalni ravni sledijo usmeritvam Nacionalne strategije za kakovost in varnost v zdravstvu (2023−2031).

Pristojnosti in odgovornosti drugih ključnih nosilcev so:

• Razširjenemu strokovnemu kolegiju (RSK) naloge določa Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in pravilnik o delovanju RSK.
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izhaja predvsem iz obveznosti in pristojnosti kot upravljavca zbirk podatkov s področja zdravstva ter tudi s področja e-Zdravja (vključno s Centralnim registrom podatkov o pacientu). Nujna je razbremenitev izvajalcev zdravstvene dejavnosti, torej odprava administrativnih ovir, določitev razmerja glede zbiranja in posredovanja podatkov med NIJZ in  Uradom za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ). Naloge NIJZ določa ZZDej in Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ).
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kot nosilec javnih pooblastil pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja, zasleduje cilj kakovostne zdravstvene oskrbe zavarovancev. Cilj, ki izhaja iz vloge plačnika zdravstvenih storitev, je spodbujati kakovost zdravstvenih storitev na primarni, sekundarni in terciarni ravni, kakor tudi kakovost predpisovanja zdravil. Poudari se usmeritev v vzpostavitev sistema plačevanja zdravstvenih storitev na podlagi doseganja želenih rezultatov, izida oziroma kakovosti zdravstvene oskrbe izvajalca.
• Zbornicam in združenjem z javnim pooblastilom so naloge določene v ZZDej, delno tudi v Zakonu o zdravniški službi (ZZdrS) in Zakonu o lekarniški dejavnosti (ZLD). Potrebno je sodelovanje pri raziskavah, usposabljanju in širjenju izboljšav med svojimi člani s področja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave.
• Na ravni izvajalca zdravstvene dejavnosti:
  • izvedbeni letni programi posameznega izvajalca (na podlagi nacionalnega letnega programa), ki morajo biti sprejeti do konca tekočega leta za naslednje leto,
  • uvedba sistema kliničnega upravljanja in ravnanja zdravstvene prakse, ki zagotavlja, da pacienti prejmejo varno in visoko kakovostno zdravstveno oskrbo,
  • zagotavljanje virov za izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov (človeških, finančnih in tehničnih) vključno z izobraževanjem s področja kakovosti, varnosti in osredotočenosti na paciente in svojce ter zagotavljanjem kompetenc osebja in opredelitvijo odgovornosti za izvajanje nenehnega izboljševanja kakovosti, varnosti in osredotočenosti na paciente in svojce,
  • vzpostavitev in vzdrževanje ocenjenih sistemov vodenja kakovosti,
  • povezovanje z ostalimi deležniki v zdravstvenih regijah z namenom integracije izboljševanja kakovosti,
  • spremljanje, merjenje in poročanje kazalnikov kakovosti, varnosti in osredotočenosti na paciente in svojce ter objava obveznih kazalnikov na spletni strani,
  • izdelava kliničnih poti in njihova uporaba,
  • sporočanje škodljivih dogodkov, analiza in spremljanje ukrepov za preprečevanje ponovitev škodljivih dogodkov zaradi napak, vključno z opozorilnimi nevarnimi dogodki (OND) v lasten sistem in nacionalni sistem pri UNKIZ,
  • odkrito komuniciranje s pacientom in svojci ob škodljivem dogodku zaradi napake ali komplikacije,
  • obravnava škodljivega dogodka, vodenje mortalitetnih-morbiditetnih konferenc, varnostnih vizit, pogovorov o varnosti, uvedba tedenskih sestankov v enotah s pregledom najnovejše literature za posamezno stroko in drugih orodij kakovostne zdravstvene obravnave,
  • merjenje in spremljanje zadovoljstva zaposlenih,
  • merjenje in spremljanje izkušenj pacientov ter korektivno ukrepanje v primeri nezadovoljstva pacientov,
  • organizacijska struktura (pristojnosti in naloge) kakovosti in varnosti na ravni izvajalca:
    • izrecno določiti odgovornost (za kakovost in varnost) direktorja (v primeru dvotirnosti pa strokovnega direktorja), tudi kot pogoj za delovno mesto najvišjega in srednjega managementa,
    • večji izvajalci: odbor za kakovost na ravni izvajalca (3−4 člani: direktor, strokovni direktor, glavna medicinska sestra, vodja (koordinator) komisije za kakovost in varnost pacientov in pooblaščenec za varnost pacientov), komisija za kakovost in varnost pacientov na ravni izvajalca (vodja kakovosti in predstojniki oziroma koordinatorji kakovosti organizacijskih enot), koordinator kakovosti na ravni organizacijske enote,
    • pooblaščenec za kakovost in varnost,
    • manjši izvajalci: odgovorna oseba za kakovost in varnost,
    • minimalen nabor aktivnosti v podzakonskem aktu (Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za prihodnje koledarsko leto),
    • obvezna objava kazalnikov kakovosti na spletni strani izvajalca (mora biti jasno vidno),
    • zahteva po analiziranju oziroma vrednotenju kazalnikov,
    • klinične poti na podlagi celotne poti pacienta skozi zdravstveni sistem - integrirane klinične poti.
• Na ravni zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev:
  • odgovorno in profesionalno izvajanje delovnih obveznosti (kar je sicer že splošna zahteva iz zakona, ki ureja delovna razmerja, pa tudi na primer ZZDej in ZZdrS),
  • odgovorno sodelovanje pri nenehnem izboljševanju kakovosti, varnosti in osredotočenosti na paciente in svojce,
  • oblikovanje in uporaba kliničnih smernic, kliničnih poti in drugih orodij za izvajanje na dokazih podprte zdravstvene obravnave,
  • obvezno sporočanje vseh škodljivih dogodkov zaradi napak in skorajšnjih napak,
  • sistematično izboljševanje kakovosti je del profesionalne odgovornosti in mora biti sestavni del vsakodnevnega dela ter spada v opis delovnih dolžnosti, na primer zdravstveno osebje spremlja kazalnike svojih procesov in kazalnike izidov, ugotavlja probleme kakovosti in jih rešuje, oblikuje klinične poti …,
  • izvajanje aktivnosti na področju kakovosti poteka multidisciplinarno,
  • sodeluje v projektih za izboljševanje kakovosti in varnosti in uporablja metode kakovosti in varnosti pacientov.

• Na ravni pacienta (oziroma svojca):
  • formalno sodeluje pri oblikovanju zdravstvene politike na državni in lokalni ravni,
  • ima zagotovljen prost dostop do podatkov o uspešnosti glede na kazalnike kakovosti in varnosti pacientov za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti in o storitvah (preko spletnih strani izvajalca).