Spoštovanje okoljskih predpisov nadziramo z:

1. Načrtovanimi oziroma rednimi nadzori, ki so temelj inšpekcijskega nadzora zavezancev na terenu in se izvajajo preventivno ne glede na prijave. Pri načrtovanju inšpekcijskih nadzorov se določijo: področja nadzora, zavezanci, prednostni seznam in cilji nadzora ter najučinkovitejši način izvedbe nadzora glede na zastavljeni cilj. Na področjih, kjer so širše zaznane neskladnosti ali želimo doseči celoviti pregled nad izvajanjem nekega predpisa, načrtujemo tudi akcije nadzora.
2. Izrednimi nadzori, ki so inšpekcijski nadzori, opravljeni kot odziv na prejete pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
3. Akcijami usmerjenih nadzorov na področjih, kjer želimo preveriti skladnost zavezancev, na primer zaradi novih zahtev v zakonodaji, če je z oceno tveganja zaznana večja neusklajenost z zakonodajo.
4. S kontrolnimi inšpekcijskimi nadzori preverjamo, ali so zavezanci v odrejenem roku odpravili ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti.
5. Izvedbo kontrolnega monitoringa, ki se odredi predvsem pri zavezancih, pri katerih inšpektor dvomi o pravilnosti rezultatov rednega spremljanja.
6. Izvršbami. Če zavezanci v roku, določenem v inšpekcijski odločbi, ne izpolnijo obveznosti iz odločbe, inšpektor v izvršilnem postopku izdamo sklep o dovolitvi izvršbe. V njem določimo tudi način izvršbe, ki je lahko izvršba po drugi osebi ali izvršba z denarno prisilitvijo.

Merila za določanje prednostnih inšpekcijskih nadzorov:

• velikost vira onesnaževanja;
• vpliv dejavnosti na okolje;
• zaveze za doseganje skladnosti z evropskim pravnim redom, ki jih mora zagotavljati Slovenija;
• cilji nacionalnih strategij, načrtov, operativnih programov in podobnih dokumentov;
• zaznani obseg kršitev na posameznih področjih;
• ugotovitve monitoringov;
• analize obremenitev in vplivov na okolje ter
• upoštevanje izhodišča nacionalnega programa varstva okolja ter zahteve domače in evropske zakonodaje, ki terjata poročanje o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora v preteklih letih.