Umeščenost, delovna področja in naloge inšpektorata opredeljujejo 86. in 87. člen Zakona o obrambi, 42.a člen Zakona o tajnih podatkih, 28. člen Zakona o kritični infrastrukturi, 42. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo, četrti odstavek 68. člena Zakona o motornih vozilih in 45. člen Zakona o prekrških. Zakon o inšpekcijskem nadzoru opredeljuje splošna načela inšpekcijskega nadzora, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom. Za vsa ostala postopkovna vprašanja inšpekcijskega nadzora, ki niso urejena v zgoraj navedenih predpisih, se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku.

Inšpektorat je skladno s 45. členom Zakona o prekrških prekrškovni organ, inšpektorji za obrambo pa so pooblaščene uradne osebe za vodenje in odločanje o prekrških na prvi stopnji.

Inšpekcijski nadzor

Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji za obrambo kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Inšpekcijski nadzori na obrambnem področju obsegajo nadzor izvrševanja zakonov in drugih predpisov ter aktov vodenja in poveljevanja. Opravljanje inšpekcijskega nadzora na obrambnem področju, predvsem načrtovanje, priprave za njihovo izvedbo, izvedbo nadzorov, vsebino zapisnika o inšpekciji in inšpekcijske odločbe, spremljanje izvajanja odrejenih ukrepov in nalog ter poročanje in seznanjanje o opravljenih inšpekcijskih nadzorih določa Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru na obrambnem področju.

Skladno z 42.a členom Zakona o tajnih podatkih izvaja inšpektorat na obrambnem področju tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem navedenega zakona in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi. Uredba o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju varovanja tajnih podatkov in vsebini posebnega dela strokovnega izpita za inšpektorja določa oblike, način in vsebino izvajanja inšpekcijskega nadzora.

S sprejetjem Zakona o kritični infrastrukturi decembra 2017 ima inšpektorat tudi nalogo inšpekcijskega nadzora nad določbami tega zakona ter aktov, izdanih na njegovi podlagi.

Inšpektorat opravlja inšpekcijski nadzor zlasti v:

• poveljstvih in enotah Slovenske vojske,
• državnih organih, organih lokalnih skupnosti ter organih v sestavi in notranjih organizacijskih enotah ministrstev,
• gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki so dolžne izvajati obrambne priprave,
• gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki obravnavajo tajne podatke z obrambnega področja,
• gospodarskih družbah, ki opravljajo proizvodnjo in promet z vojaškim orožjem in opremo,
• pristojnih organih in organizacijah na področju kritične infrastrukture,
• projektnih, delovnih in začasnih skupinah ter komisijah ministrstva.

Prioritetna področja inšpekcijskih nadzorov v posameznem letu, ki so določena v letnih načrtih dela inšpektorata, so pripravljena na podlagi:  

• usmeritev ministra za obrambo za delo inšpektorata za posamezno leto,
• rezultatov preteklih inšpekcijskih nadzorov na posameznem področju inšpiciranja in
• predlogov nosilcev procesov in aktivnosti na obrambnem področju oz. predlogov organov v sestavi in organizacijskih enot MO.

Glavni inšpektor za obrambo odloča o sodelovanju inšpektorjev za obrambo z inšpektorji drugih inšpektoratov v Republiki Sloveniji in o sodelovanju inšpektorjev za obrambo pri opravljanju inšpekcijskega nadzora skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

Vodenje in odločanje o prekrških

Z letom 2005 je inšpektorat skladno z Zakonom o prekrških prevzel tudi vlogo prekrškovnega organa. Prekrškovni organi so po Zakonu o prekrških upravni ali drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški. Inšpektorji za obrambo so, kot pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa, v primeru storitve prekrškov iz stvarne pristojnosti inšpektorata, pristojni za vodenje postopka o prekršku in odločanje o prekrških (hitri postopek).

Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji).

Prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Če prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek). Če hitri postopek ni dovoljen (prekrški s področja obrambnih dolžnosti), mora prekrškovni organ vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog (redni sodni postopek).

Inšpektor kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.