Sektor za varstvo najstarejšega arhivskega gradiva
V nekaterih primerih obravnavamo tudi najsodobnejše gradivo. Zlasti skrbimo za arhivsko gradivo najvišjih državnih in avtonomnih oblasti, ki so delovale do leta 1918, dela pravosodja (državna tožilstva do 1945), za najpomembnejše arhivske zbirke (listine, urbarji), v zadnjem času pa tudi za gradivo, ki nastaja pri Slovencih, ki živijo v zamejstvu in po svetu, ter za evidenco javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk na ravni države.
Delo z najstarejšim arhivskim gradivom zahteva dobro poznavanje arhivske teorije, pa tudi nekaterih področij zgodovine, še posebej razvoja upravnih in sodnih organov na našem ozemlju od srednjega veka dalje, pravne zgodovine, razvoja arhivske zakonodaje, nalog in notranje organizacije javnopravnih oseb s področja uprave, pravosodja, gospodarstva itd. tako v preteklosti kot danes. Delo je zelo zahtevno, saj je skoraj vse arhivsko gradivo, nastalo do leta 1918, pisano v nemškem jeziku (v manjši meri tudi v latinščini, italijanščini, francoščini ipd.). Posebno zahtevna je strokovna obdelava arhivskega gradiva, nastalega od časov visokega srednjega veka do konca 19. stoletja. Vzrok za to je razvoj pisav, pa tudi težave pri razumevanju takratnega (latinskega in nemškega) jezika.
V sektorju skrbimo za strokovno obdelavo arhivskega gradiva, s katero spodbujamo njegovo uporabo v čitalnici arhiva in vse pogosteje tudi po svetovnem spletu, saj smo precej arhivskega gradiva digitalizirali.