dr. Jure Volčjak

Jure Volčjak je diplomiral in doktoriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V Arhivu Republike Slovenije je kot pripravnik deloval med letoma 2000 in 2001. Po opravljenem strokovnem izpitu iz arhivistike se je zaposli v Nadškofijskem arhivu Ljubljana, kjer je do konca januarja 2004 skrbel za starejše arhivsko gradivo. Februarja 2004 se je vrnil nazaj v Arhiv Republike Slovenije, kjer je skrbel za nekatere najpomembnejše tematske zbirke in evidence državnega pomena. Med 2011–2026 je bil vodja Sektorja za varstvo najstarejšega arhivskega gradiva, od 13. novembra 2026 pa je vršilec dolžnosti direktorja arhiva.

Leta 2009 je pridobil naziv znanstveni sodelavec, 2021 pa naziv arhivski svetnik. Od leta 2021 je tudi dopisni član Inštituta Pio Paschini za zgodovino cerkvene zgodovine v Furlaniji v Vidmu (Istituto Pio Paschini per la storia della Chiesa in Friuli, Udine).

Poleg opravljanja klasičnih arhivističnih nalog (urejanje in popisovanje arhivskega gradiva, prevzemi zasebnega arhivskega gradiva, reševanje pisnih vlog, delo z uporabniki) je veliko časa posvetil objavam virov kot (so)avtor oziroma urednik. Med pomembnejšimi velja omeniti »Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824« (2010, 2012), »Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711–1824« (2013, 2016), »Ordinacijski zapisniki oglejskega patriarhata za slovensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749)« (2020), »Listine jezuitskega kolegija v Ljubljani 1592–1751« (2014), »Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440–1493). Nach Archiven und Bibliotheken geordnet. H. 29, Die Urkunden und Briefe aus den Archiven und Bibliotheken der Republik Slowenien. Teil 1, Die staatlichen, kommunalen und kirchlichen Archive in der Stadt Laibach/Ljubljana« (2014), »Vodnik po arhivskem gradivu 1. svetovne vojne« (2017), »Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140–1500« (2020), »Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1752–1757« (2022); »Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakonatov goriške nadškofije 1761–1771« (2023), »Generalni vikar Janez Anton Ricci in njegov Status dioecesis goritiensis (1788–1789)« (2025).

Kot (so)avtor je sodeloval pri arhivskih razstavah, od katerih so bile odmevnejše »Listine imenovanj ljubljanskih škofov« (2004), »Upodobitve ljubljanskih škofov« (2007), »Kranjski deželni privilegiji 1338–1736« (2008), »Arhivi – zakladnice spomina« (2015), »Štipendijske ustanove v gradivu Arhiva Republike Slovenije do razpada Avstro-Ogrske leta 1918« (2020), »Z opravljanjem »koristnih dejavnosti« do plemiškega naziva. Plemiške diplome 17. stoletja v Arhivu Republike Slovenije« (2024), »Zgodovina srednjega in novega veka na ozemlju občine Cerklje na Gorenjskem«, Muzej Občine Cerklje v Hribarjevi vili (2025).

Sodeloval je pri dveh raziskovalnih projektih, financiranih s strani ARIS (2011–2014, 2018–2027), bil pa je tudi vodja dveh mednarodnih projektov, financiranih s strani EU (2008–2010, 2010–2015).

V preteklosti je bil član ali predsednik različnih strokovnih organov s področija arhivistike, med drugim Komisije za presojo ustreznosti javnih simbolov glede na strokovna pravila in standarde heraldične, veksikološke in sigilografske stroke ter glede na poznana zgodovinska dejstva (2009–2014), Komisije za strokovne izpite na področju varstva arhivskega gradiva (2006–2010, 2022–), je predsednik Arhivskega sveta pri Ministrstvu za kulturo (2024–) in Komisije za podeljevanje strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva (2024–).

Aktiven je bil tudi v Arhivskem društvu Slovenije. Leta 2005 je opravljal funkcijo pomočnika odgovornega urednika publikacije »Arhivi«, med 2006–2016 je bil njen urednik.

Od leta 2014 naprej je član uredniškega odbora publikacije »SLO. Slovenski zgodovinski magazin«.

Leta 2014 prejel »Aškerčevo priznanje« za pomemben prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju objavljanja arhivskega gradiva ter za popularizacijo slovenskih arhivov in arhivske dejavnosti doma in v mednarodnem prostoru.

Raziskovalno delo usmerjeno predvsem v zgodovino poznega srednjega in zgodnjega novega veka, cerkveno zgodovino, zgodovino plemstva, heraldiko, diplomatiko in objavljanje arhivskih virov.