GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

  • Nasledstvo SFRJ

    Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti so Sporazum o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija. Z njim se je ustvarila podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje skupne države SFRJ.

Izvrševanja sodbe ESČP v zadevi Ališić

Sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi

V zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ je veliki senat ESČP 16. julija 2014 razsodil o pritožbi treh varčevalcev, ki so leta 2005 zoper vse države naslednice SFRJ vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. Veliki senat, ki pritožb ni presojal z vidika odgovornosti za jamstva deviznih vlog po Sporazumu o vprašanjih nasledstva, temveč izključno z vidika kršitve človekovih pravic posameznih varčevalcev, je kljub ugotovitvi, da gre za vprašanje nasledstva, odločil, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom kršili pravico do varstva premoženja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Zaradi navedenega je ESČP Sloveniji in Srbiji s sodbo naložilo, da v roku enega leta sprejmeta ukrepe, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju.

Izvrševanje sodbe je postalo predmet nadzora Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope.

Čeprav Slovenija meni, da ji sodba nalaga nesorazmerne finančne obremenitve glede na ostale države naslednice nekdanje SFRJ, kar ni skladno z načelom pravične razdelitve bremen med  državami naslednicami, odločitev ESČP spoštuje in je korektno ter v postavljenem roku odpravila kršitve človekovih pravic starih deviznih varčevalcev.

Implementacija Sodbe in sprejem ZNISESČP

Državni zbor je 22. junija 2015 sprejel Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP). S tem je Slovenija pravočasno, torej v roku, ki ga je postavilo ESČP, uveljavila zakonsko podlago za verifikacijo ter izplačila neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcem sarajevske in zagrebške podružnice Ljubljanske banke.

Javni poziv za vlaganje zahtev za verifikacijo

Javni poziv za vlaganje zahtev za verifikacijo je Ministrstvo za finance objavilo 2. novembra 2015 v Uradnem listu RS. Slednji je bil objavljen tudi v dnevnih časopisih, ki izhajajo na celotnem območju Bosne in Hercegovine oz. Hrvaške, kakor tudi na spletni strani Ministrstva za finance in Sklada RS za nasledstvo. V javnem pozivu je bil natančno pojasnjen postopek za uveljavljanje pravice do poplačila neizplačanih deviznih vlog podružnic Ljubljanske banke v Sarajevu in Zagrebu.

Obdobje za vlaganje zahtev za verifikacijo na podlagi ZNISESČP

Sklad je do izteka roka za vlaganje zahtev za verifikacijo skladno z določili ZNISESČP, to je do 31. 12. 2017, prejel preko 38.500 zahtev za verifikacijo.

Sklad je do 31. 12. 2018 odločil o preko 37.175 posamičnih zadevah, od tega je 33.455 varčevalcem izdal informativne izračune, ki vključujejo tako znesek glavnic kot obresti, v skupni vrednosti 296,9 milijona EUR. Na podlagi že izdanih informativnih izračunov, ki so postali pravnomočne odločbe, pa je bilo varčevalcem nekdanje Glavne podružnice Sarajevo in Glavne podružnice Zagreb do konca leta 2018 izvršenih več kot 33.080 izplačil v skupni višini 293,9 milijona EUR.

Sklad je do 31. 12. 2018 sicer odločil o več kot 37.175 zahtevah za verifikacijo, a ker je bilo ob tem v določenih primerih sprejeto več procesno oziroma tudi vsebinsko različnih posamičnih odločitev, je Sklad skupno izdal več kot 38.610 posamičnih odločitev.

Zaradi hitrejšega zaključka posameznih postopkov Sklad vlagatelje oziroma njihove dediče, ki so vložili svoje zahteve za verifikacijo, a še niso prejeli odločitve Sklada, ponovno prosi, da Skladu ažurno sporočajo spremembe kontaktnih podatkov in vse ostale relevantne spremembe za izvedbo posameznih postopkov, ter da ob prejetju informativnega izračuna tudi dobro preverijo pravilnost računa, na katerega bo izvedeno izplačilo, oziroma se na svoji banki prepričajo, da je račun res aktiven.

Sporazumom o vprašanjih nasledstva

Z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) so se države naslednice znašle pred izzivom delitve pravic, obveznosti, premoženja in dolgov nekdanje skupne države. Medsebojne pravice in obveznosti glede nasledstvenih vprašanj so države naslednice SFRJ uredile s Sporazumom o vprašanjih nasledstva (v nadaljevanju Sporazum), ki je bil podpisan 29. 6. 2001 na Dunaju v veljavo pa je stopil 2. 6. 2004 potem, ko ga je ratificirala še zadnja država naslednica.

Sporazum vključuje sedem prilog, ki določajo pogoje, po katerih se rešuje zadeva, na katero se nanaša posamezna priloga.

Priloga A Sporazuma ureja delitev premičnega in nepremičnega premoženja nekdanje države. Zadeve, ki sodijo v okvir te priloge, se nanašajo na delitev premoženja kulturne dediščine in vojaške lastnine držav naslednic. Republiko Slovenijo zadeva predvsem nerešeno vprašanje delitve kulturne dediščine. Skladno z določili Sporazuma je Republika Slovenija identificirala premoženje, ki je velikega pomena za njeno kulturno dediščino in je po izvoru z ozemlja njene države. To premoženje se nahaja predvsem v stavbah bivših zveznih institucij kot so Vojni muzej v Beogradu, Muzej 25. maj v Beogradu ter drugih zgradbah nekdanjih zveznih institucij.  

Priloga B Sporazuma ureja delitev premoženja diplomatskih in konzularnih predstavništev. V skladu z določili Sporazuma je bilo pet diplomatsko konzularnih predstavništev (DKP) že razdeljenih med države naslednice pri čemer je Sloveniji pripadla nepremičnina v Washingtonu, ki jo Slovenija uporablja za prostore svojega veleposlaništva in rezidence. Republiki Sloveniji skladno s Sporazumom pripada približno 14% premoženja, ki sodi pod to prilogo. Določen delež evidentiranih nepremičnin je bil že razdeljen med države naslednice, vendar pa državam naslednicam še ni bil izročen v uporabo. Poleg tega nerešeni ostajata tudi vprašanji razdelitve preostalih evidentiranih nepremičnin med države naslednice ter dopolnitev obstoječega seznama z še neevidentiranimi nepremičninami.  

Priloga C Sporazuma vsebuje določila za ureditev odprtih vprašanj v zvezi s finančnimi sredstvi in obveznostmi. Kar zadeva to prilogo je bilo razdeljeno monetarno zlato pri Banki za mednarodne poravnave (Bank for International Settlements – BIS), prav tako je bila razdeljena večina skupnega premoženja Narodne banke Jugoslavije (NBJ), ki se je nahajalo pri tujih bankah na dan 31. 3. 2001. Del te priloge so tudi sredstva na klirinških računih posameznih držav, ki jih Sporazum posebej navaja. V dosedanjih uspešnih pogajanjih je bil sklenjen sporazum z Rusko Federacijo ter z Republiko Albanijo,  začele so se tudi priprave na ureditev klirinškega salda z Egiptom, ki pa so zaradi notranjepolitične situacije v Egiptu zastale. V okvir te priloge sodi tudi delitev jamstva SFRJ za devizne hranilne vloge občanov. Sporazum opredeljuje, da so ta jamstva SFRJ stvar nasledstva in torej skupna obveznost vseh držav naslednic ter da je potrebno to obveznost razdeliti med države naslednice s pogajanji pod okriljem BIS v Baslu. V zvezi s to prilogo ostaja odprt tudi problem tako imenovanih mešanih bank, in sicer ostajajo odprte terjatve še do šestih od skupno osmih bank.

Priloga D Sporazuma ureja delitev Arhivov nekdanje skupne države. Za Republiko Slovenijo v zvezi s tem ostaja pomembno nerešeno vprašanje problematika delitve Osimskih sporazumov. In sicer se morata Slovenija in Hrvaška dogovoriti, kateri državi bodo pripadali originali in kateri overjene kopije originalov. Poleg Osimskih sporazumov bo med državi potrebno razdeliti tudi več drugih meddržavnih sporazumov med SFRJ in Italijo. V zvezi s to prilogo pa je potrebno rešiti tudi problem neoviranega dostopa do nekdaj skupnih arhivov za vse države naslednice.

Priloga E ureja vprašanje pokojnin. Sporazum določa, da vsaka država prevzame odgovornost za pokojnine in redno plačuje zakonsko utemeljene pokojnine, ki jih je financirala kot nekdanja republika SFRJ, ne glede na narodnost, državljanstvo, začasno ali stalno prebivališče upravičenca. Republika Slovenija je z vsemi državami naslednicami sklenila socialne sporazume, kar z vidika Republike Slovenije zaključuje reševanje te priloge.

Priloga F ureja delitev drugih pravic, pravnih koristi in finančnih obveznosti. Sem sodijo vse pravice in pravne koristi, ki so pripadale SFRJ in jih ta sporazum sicer ne vključuje (vključno s patenti, blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami, licenčninami, terjatvami in dolgovi do SFRJ, vendar ne omejeno samo na te). Sporazum določa, da se našteto med države naslednice razdeli ob upoštevanju razmerja za delitev finančnih sredstev SFRJ kot je določeno v Sporazumu.

Priloga G ureja delitev zasebnega premoženja in pridobljenih pravic. Priloga se nanaša na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da ga varujejo v skladu z določbami Sporazuma. Republika Slovenija kot država ne razpolaga z vrednostjo tega premoženja oziroma s pravicami, gre namreč za zasebno pravna razmerja in ne za meddržavne terjatve ali obveznosti. Republika Slovenija zagovarja in zahteva spoštovanje določil Sporazuma, kot mednarodne pogodbe in s tem pravno zaščito vseh premoženjskih pravic.