Redno mesečno predavanje o čustvovanju v okupatorskih zaporih in taboriščih med drugo svetovno vojno

Koncentracijska taborišča in okupatorski zapori druge svetovne vojne niso spregledana zgodovinska tema, tokrat je naslovljena, ker je zavedanje o težkih in dolgotrajnih posledicah vojn, še zlasti totalne, kot je bila druga svetovna vojna, pravzaprav družbena nujnost, še zlasti v obdobju, ko je število regionalnih vojn doseglo najvišje število po obdobju druge svetovne vojne. Predavateljici se bosta na primeru jetniških glasil posvetili posledicam zaporov ter ujetniških in koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne za človekovo psiho-fizično zdravje. Omenjena jetniška glasila so sicer doživljajski in ne deklarativni dokument, a so vendarle izrednega pomena za obravnavano temo in zgodovino socialnih odnosov, nenazadnje tudi čustvovanja.

Predavanje bo zgodovinsko perspektivo dopolnilo s sodobnimi biomedicinskimi spoznanji o dolgotrajnih posledicah travmatičnih izkušenj. Predstavljeno bo področje epigenetike, ki preučuje molekularne mehanizme, preko katerih lahko okoljski dejavniki vplivajo na izražanje genov. Ker so lahko nekatere epigenetske spremembe dolgotrajne, se odpira vprašanje njihove vloge pri medgeneracijskih učinkih travme. V tem kontekstu so zanimive raziskave epigenetskih sprememb pri ljudeh, ki so preživeli koncentracijska taborišča, in njihovih potomcev. S povezovanjem zgodovinskih virov in sodobnih biomedicinskih raziskav bosta predavateljici osvetlili različne razsežnosti dolgotrajnih posledic vojne in pomen njihovega interdisciplinarnega preučevanja.

Asist. Julija Šmon je trenutno doktorska študentka biomedicine, ki raziskuje molekularno-biološke značilnosti samomorilnosti in duševnih motenj. Leta 2023 je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po opravljenem pripravništvu v UKC Ljubljana se je leta 2024 zaposlila kot mlada raziskovalka na Centru za funkcijsko genomiko in biočipe, ki je del Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete. Pod mentorstvom prof. dr. Alje Videtič Paska pripravlja doktorsko disertacijo o epigenetiki in proteinopatiji pri osebah, umrlih zaradi samomora. Svoje raziskovalno delo redno predstavlja na mednarodnih znanstvenih konferencah in sodeluje pri objavah v mednarodnih znanstvenih revijah.

Mag. Tadeja Tominšek Čehulić je zgodovinarka, od leta 2015 zaposlena v Sektorju za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov Arhiva Republike Slovenije. Skrbi za gradivo slovenskih protikomunističnih enot in organov ter gradivo italijanskih okupacijskih oblasti. Pred tem je bila zaposlena na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer se je ukvarjala z ugotavljanjem števila in strukture smrtnih žrtev druge svetovne vojne na današnjem območju Slovenije. Zadnja leta objavlja pretežno v domačih strokovnih revijah, prej tudi v tujih. Z ekipo sodelavcev je bila leta 2024 med prejemniki Aškerčevega priznanja, ki ga je raziskovalna ekipa prejela za kritično objavo virov dr. Albina Šmajda.