Vlada Republike Slovenije bo obiskala Osrednjo Slovenijo (1. del)

MEDIJSKI PROGRAM:

14.30 Izjava za medije predsednika vlade

Lokacija: Gostišče Pirc, Žiška cesta 12, Radomlje

Neposredni prenos na Youtube kanalu Vlade Republike Slovenije: https://www.youtube.com/@VladaRepublikeSlovenije/

Vljudno prosimo, da predstavniki medijev na prizorišče pridete najmanj 20 minut pred predvidenim začetkom izjave predsednika vlade.

Na voljo vam bo (makadamsko) parkirišče ob dovozu na dvorišče Gostišča Pirc.

Medijski programi ministric in ministrov so označeni v celotnem programu posameznih članov in članic vlade.

Foto material z vladnega obiska bo na voljo na vladnem Flickr računu: https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720332161332/

LOGISTIČNA INFORMACIJA ZA MEDIJE:

Predstavnike medijev prosimo, da svojo udeležbo na posamezni lokaciji vladnega obiska sporočite najkasneje danes do 19. ure, na elektronski naslov: info.ukom@gov.si.

Za več informacij se lahko obrnete na e-naslov: info.ukom@gov.si, v času vladnega obiska pa bosta za več (logističnih) informacij na voljo:

• Anja Zupanc, Urad Vlade RS za komuniciranje, 030 422 117 in
• Andreja Križ, Urad Vlade RS za komuniciranje, 041 268 661.

VLAGANJA V REGIJO

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport si močno prizadeva za ohranjanje gospodarske aktivnosti v regiji in krepitev njene odpornosti – skupaj z izvajalskimi organi v času mandata aktualne vlade dodelilo 325,3 mio EUR nepovratnih sredstev pravnim osebam, občinam in javnim zavodom s sedežem v Osrednjeslovenski regiji, od tega 79,6 mio EUR za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in 23,0 mio EUR za odpravo posledic škode zaradi poplav 2023. Na dan 18. februar 2026 je bilo izplačil v višini 261,5 mio EUR.

Infrastrukturni projekti v regiji

Nadgradnja žel. proge Ljubljana–Divača - 3. faza

Pog. podpisana: 28. 7. 2025

Pog. vrednost: 106.517.375,78 EUR brez DDV (129.951.198,45 EUR z DDV)

EU sofinanciranje - Instrument za povezovanje Evrope: 48,22 mio. EUR.

Uvedba v delo: 4. 9. 2025. Rok izvedbe je 24 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, torej do 4. 9. 2027.

V letu 2023 je bila zaključena nadgradnja železniškega odseka Ljubljana–Brezovica, 2025 nadgradnja odseka Brezovica–Preserje, Preserje–Borovnica ter gradnja elektronapajalnih postaj Borovnica in Postojna ter MS Verd. V teku je nadgradnja železniške postaje Brezovica in Preserje ter gradnja železniškega postajališča in podvoza Vnanje Gorice. Predvidena je tudi vgradnja avtomatskega progovnega bloka (APB) in evropskega sistema za nadzor vlakov (ETCS).

V sklopu projekta je na železniških postajah Brezovica in Preserje predvidena gradnja novega podhoda in nadkritih peronov s pripadajočo opremo, obnova tirov in tirnih naprav ter ureditev parkirišč in dostopnih poti. Na železniški postaji Preserje je predvidena še obnova fasade postajnega poslopja ter gradnja nadomestnega cestnega podvoza na severni strani postaje, medtem ko je na železniški postaji Brezovica predvidena prenova notranjih prostorov postajnega poslopja.

Na območju železniške postaje Brezovica poleg gradnje podhoda potekajo tudi pripravljalna, rušitvena in zemeljska dela na spodnjem ustroju. V postajnem poslopju se urejajo prostori za selitev prometnega urada, hkrati pa poteka gradnja novega objekta sanitarij. Na območju železniške postaje Preserje se izvajajo zemeljska in gradbena dela, gradnja temeljev vozne mreže, rušitev obstoječega otočnega perona ter varovanje gradbene jame s piloti na območju podvoza.

Del projekta je tudi gradnja novega železniškega postajališča Vnanje Gorice, skupaj z novim podvozom, ki bo nadomestil obstoječi nivojski prehod. Trenutno poteka izdelava projektne dokumentacije. Na postajališču je predvidena gradnja dveh novih bočnih peronov, povezanih s podhodom, ob desnem peronu pa je predvidena gradnja zavetišč, tudi za kolesa ter parkirišča po sistemu P+R.

Most čez Kamniško Bistrico v Domžalah

Ujma v avgustu 2023 je most poškodovala do stopnje, da ga je bilo potrebno porušiti.

Z gradbenim izvajalcem je bila podpisana pogodba v višini 5.296.983,89 EUR.

Uvedba v delo izvajalca gradbenih del je bila izvedena 9. 9. 2025. Rok izvedbe gradbenih del je 10 mesecev od uvedbe v delo.

Nadomestni  most  je  zasnovan  na  način,  da  premošča  Kamniško  Bistrico preko  treh  osnih razponov dolžin 10,0+34,0+10,0m = 54,0m. Prekladna konstrukcija je dilatirana v oseh 1 in 4 ter togo vpeta v vmesni podpori v oseh 2  in 3. Prekladna konstrukcija je polna naknadno prednapeta plošča debeline 0,70m in skupne širine 17,5m. Na robovih, pod hodniki prehaja v konzolo debeline 0,4-0,22m. Dolžina konzol je 2,9m.

Glavni  razpon  dolžine  34,0m  je  premoščen  s  pomočjo  jeklenih  lokov  z  natezno vezjo.  Višina puščice loka nad voziščem je 5,5m. Vmesni  podpori v  oseh  2  in  3  sta iz treh armiranobetonskih  stebrov premera 1,3 m, temeljeni  na  po  treh  AB pilotih premera1,5m  dolžine  9,0m.   Krajna  opornika  v  oseh  1  in  4  sta  armiranobetonska, debeline 0,8m in dolžine 12,0m,  temeljena  na  po  treh  AB  pilotih  fi  1,2m dolžine  5,0m. Pretočni profil je določen glede na Hidrološko-Hidravlično analizo območja. Most je zasnovan kot objekt v naselju z voziščem širine 7,0m in umestitvijo obojestranskih površin za pešce in kolesarje širine 3,5m.

Karakteristični  profil  na  mostu  bo omogočal vzpostavitev planirane kolesarske povezave R33 preko mostu. Za potrebe prečkanja obstoječih kolesarskih poti (KJ 957151 - levi breg in KJ 957121 - desni breg), ki potekajo vzdolž Kamniške         Bistrice, bo rekonstruiran obstoječi koridor za kolesarje, ki poteka pod mostom. Za števno mesto št. 610-Želodnik je prometna obremenitev PLDP 10.084. Trenutno je vzpostavljena  popolna  zapora  mostu.  Promet  poteka  preko začasnih  mostov  tipa  Mabey dolžin  45,7m,  ki  sta  umeščena  na  gor-vodni  in  dol-vodni  strani  obstoječega  mostu. S projektom je predvidena odstranitev začasnih mostov.

Izgradnja 3. pasu na štajerski in primorski vpadnici v Ljubljano

Dela izvaja DARS v okviru vzdrževalnih del v javno korist

Dela zajemajo obnovo in širitev voziščne konstrukcije za vzpostavitev 3. prometnega pasu (zaradi ukinjanja odstavnih pasov, se izvedejo odstavne niše), ureditev srednjega ločilnega pasu v nezeleni (asfaltni) izvedbi.

Na štajerski vpadnici je pogodba podpisana z izvajalcema CGP, d. d., in Pomgrad, d. d., v vrednosti 80.786.656,61 EUR brez DDV. Dela so se pričela v septembru 2025, predviden rok dokončanja je september 2027.

Na primorski vpadnici je v teku javno naročilo za izbiro izvajalca del. Rok izvedbo del je 34 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, začetek del je predviden za pričetek jeseni 2026.

CENTRI ZA DRUŽINE

V Osrednjeslovenski regiji ministrstvo financira en center za družine:

Družinski center Mala ulica, Center za otroke in družine v Ljubljani,, ki ga izvaja Javni zavod Mala ulica (Prečna 7, 1000 Ljubljana), financiramo ga od leta 2018;

Centri za družine predstavljajo prostor druženja različnih generacij, prostor za kakovostno krepitev socialnih vlog posameznika, podporo pri lažjem usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, izboljšanju medsebojnih odnosov ter starševskih kompetenc in prostor za izmenjavo dobrih praks ter pozitivnih izkušenj. Deluje preventivno in izvaja izobraževalne delavnice, pogovore in predavanja za družine, predstavljajo osrednji prostor v lokalnem okolju in je namenjen druženju oziroma zagotavljanju potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Cilj izvajanja vsebin je otrokom in mladostnikom ponuditi raznovrstne možnosti učenja za njihov celosten razvoj ter pridobivanje ustreznih socialnih veščin in kompetenc za obvladovanje čustev, pozitivne samopodobe ter konstruktivnega reševanja raznovrstnih problemov, njihove starše pa opolnomočiti za pozitivno starševstvo, s pomočjo katerega bodo pomembno vplivali na kakovost družinskega življenja in konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

V centrih za družine se zagotavlja:

• prostor za neformalno druženje,
• izobraževalne in praktične delavnice ter svetovanja s področja starševske skrbi (vsebine za razvijanje pozitivnega starševstva, razumevanje otrokovih razvojnih stopenj, digitalna pismenost za starše),
• izvajanje počitniških aktivnosti za otroke in druge organizirane aktivnosti za otroke (celodnevne aktivnosti počitniškega varstva v času šolskih počitnic, skladno s šolskim koledarjem, organizirane aktivnosti za otroke na temo spodbujanje zdravega življenjskega sloga, duševnega zdravja, varnost in zaščita otrok v digitalnem okolju, skrb za zdravo prehrano ipd.,
• svetovanje otrokom z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe, učenje reševanja različnih izzivov ipd.

Pomembno je poudariti, da so vse navedene vsebine za uporabnike brezplačne.

Ciljne skupine so otroci, starši, skrbniki, rejniki, družine (tudi rejniške družine). Center za družine financiramo v obdobju od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2030.

Ministrstvo v letu 2026 za predmetni program namenja sredstva v višini 167.322,00 EUR.

VEČGENERACIJSKI CENTRI (VGC+)

Trenutno se tudi v osredje slovenski regiji izvajata dva projekta, ki sta bila izbrana v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje projektov večgeneracijskih centrov+ (v nadaljevanju: javni razpis), v okviru cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« in 7. prednostne naloge »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki« PEKP 2021–2027.

Projekt Večgeneracijski center Skupna točka+ vodi Zveza Anita Ogulin in ZPM, Proletarska cesta 1, Ljubljana, partnerji v projektu sta še Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva, Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana in Društvo Verjamem vate, Vključevanje ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v delovna okolja, Ljubljanska cesta 104, 1230 Domžale.

Projekt  Večgeneracijski center Ljubljana+ N'š PLAC vodi prijavitelja JAVNI ZAVOD CENE ŠTUPAR – center za izobraževanje Ljubljana, Ulica Ambrožiča Novljana 5, 1000 Ljubljana, s projektnimi partnerji Dom starejših občanov Grosuplje, Ob Grosupeljščici 28, 1290 Grosuplje, Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik, Fužine 10, 1241 Kamnik in Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Resljeva cesta 7, 1000 Ljubljana.

Večgeneracijska centra predstavljata osrednji prostor zbiranja v lokalnem okolju, njun namen je druženje, ohranjanje oziroma širjenje socialne mreže in opolnomočenje ranljivih skupin. Različne preventivne dejavnosti vključujejo izobraževalne, medkulturne, medgeneracijske in druge dejavnosti in so namenjene socialnemu vključevanju ranljivih družbenih skupin oziroma preprečevanju izključenosti. Poudarek je na socialnem vključevanju, izobraževanju ter medkulturnem in medgeneracijskem povezovanju. Ključni cilj je dvig kakovosti življenja ciljnih skupin, njihovo integracijo v ožje in širše lokalno okolje  ter preprečevanje zdrsa v socialno izključenost in revščino. Vključitev v aktivnosti je prostovoljna in brezplačna. V okviru projektov izvajajo kakovostne, raznolike in dostopne preventivne vsebine in aktivnosti, namenjene različnim ciljnim skupinam: družinam, še zlasti tistim z nizkim socialno-ekonomskim statusom, otrokom in mladim, ki tvegajo socialno izključenost, starejšim iz socialno ogroženih okolij, otrokom in mladim s posebnimi potrebami, migrantskim in begunskim posameznikom in družinam, invalidom, romskim družinam, zlasti otrokom, mladim in ženskam iz teh družin ter enostarševskim družinam.

Projekta v obeh regijah se izvajata od 1. 8. 2024 do 30. 9. 2029.

Dodeljena višina sredstev v okviru javnega razpisa za posamezen projekt: 1.481.849,60 EUR.

V okviru projekta Večgeneracijski center Skupna točka+ so od 1. 8. 2024 do 31. 12. 2025 uporabnikom zagotovili 7.824 ur neformalnega druženja in informiranja ter izvedli 5.807,5 ur aktivnosti, vključnih je bilo 1885 udeležencev.

V okviru projekta Večgeneracijski center Ljubljana+ N'š PLAC so od 1. 8. 2024 do 31. 12. 2025 uporabnikom zagotovili 5.574 ur neformalnega druženja in informiranja ter izvedli 3.695 ur aktivnosti, vključnih je bilo 3.841 udeležencev.

Digitalna vključenost

V Osrednjeslovenski regiji bomo skoraj 500 gospodinjstvom zagotovili dostop do širokopasovnega interneta.

S programi za spodbujanje digitalne vključenosti otrok, mladih, odraslih in starejših, bomo skupno usposobili več kot 22.000 prebivalcev.

Vlaganja na področju pravosodja

V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig potekajo priprave obsežnejšega projekta obnove in dograditve edinega ženskega zapora v Sloveniji, ki deluje v prostorih več kot 500 let starega gradu Ig. Projekt predvideva novogradnjo za pripor in zaprti oddelek ter rekonstrukcijo grajskega objekta za polodprti in odprti oddelek; po izvedbi je načrtovana zmogljivost 140 oseb in približno 9.300 m² neto tlorisne površine.

Ob tem je bilo v zavodu že izvedenih več konkretnih izboljšav bivalnih pogojev: preureditev velikega bivalnega prostora na obsojeniškem delu in večje sobe na pripornem oddelku.

Ukrepi na področju kmetijstva

Osrednjeslovenska regija (občine Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Ljubljana, Log – Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika) je od leta 2023 do konca leta 2025 skupaj prejela 157,3 milijona evrov izplačil (zbirne vloge, naložbe, mladi kmetje, razvoj kmetij, gozdarstvo, ribištvo, odškodnine za naravne nesreče …) iz evropskih kmetijskih in ribiških skladov ter državnega proračuna.

V občini Kamnik deluje Lokalna akcijska skupina za ribištvo Gorenjske ribe (LASR Gorenjske ribe). Za celotno programsko obdobje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) 2021-2027 je bilo LASR Gorenjske ribe skupaj dodeljenih 1.699.751,25 evra, od tega doslej počrpanih 272.639,48 evra.

Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz PRP 2014-2020

V okviru podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva se je med drugim dodelilo sredstva za (primeri dobre prakse):

• za nakup kvalitetnejše in učinkovitejše sortirano pakirne linije za krompir, bo bistveno vplivala na kvalitetnejšo dodelavo in pripravo krompirja za trg (Kmetijski inštitut Slovenije),
• posodobitev treh farm in izgradnjo sončnih elektrarn na Farmah Duplica Zalog,
• naložbo v hlev za krave molznice na kmetiji Lebar.

Evropska kohezijska politika

V programskem obdobju Evropske kohezijske politike 2021–2027 je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) kot Organ upravljanja evropske kohezijske politike za Osrednjeslovensko regijo potrdilo 112 projektov. Skupni upravičen znesek znaša 104,4 milijonov evrov, projekti so z EU sredstvi sofinancirani v višini 50,3 milijona evrov.

Nekateri pomembnejši projekti:

Kopališče Vevče Upravičenec: Mestna občina Ljubljana

Projekt Kopališče Vevče zajema notranje dvoransko in zunanje bazensko kopališče s spremljevalno zunanjo in prometno ureditvijo ter priključki na javno komunalno infrastrukturo. Glavni del objekta zajema notranji bazen, gostinski lokal, ter savne in telovadnico v nadzemnem delu. Zunanji del bazenskega kopališča zajema zunanje bazene, ob-bazensko ploščad, otroško in športno igrišče ter servisni objekt. Zunanja ureditev ob glavnem vhodu v objekt zajema vhodni trg, cestni priključek z zunanjim parkiriščem.

Vrednost projekta: 11.338.398 evrov , od tega EU del 5.669.199 evrov

Obdobje izvajanja: 23.4.2019 – 31.12.2025

Projekt EURES Upravičenec: Zavod RS za zaposlovanje

Namen projekta je svetovanje za transnacionalno mobilnost delovne sile, zlasti mladih, preko storitev EURES. Projekt omogoča osredotočenost na uporabnike storitev z zagotavljanem hitrih in kakovostnih (digitalnih) storitev EURES, povezovanje institucij na trgu dela z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja, dostopnost prostih delovnih mest na portalu EURES ter krepitev strokovnosti svetovalcev EURES.

Vrednost projekta: 6 milijonov evrov, od tega EU del 4.290.00 evrov

Obdobje izvajanja: 1.11.2023 – 31.10.2028

Celostna prometna strategija Mestne občine Ljubljana Upravičenec: Mestna občina Ljubljana

Vlagatelji po tem javnem razpisu oz. ciljni upravičenci so lahko občine v RS, ki še nimajo izdelane OCPS ali je od njenega sprejema na občinskem/mestnem svetu do oddaje vloge na predmetni javni razpis minilo več kot dve leti. Ciljne skupine so občani oz. prebivalci vseh občin na ozemlju RS ter drugi deležniki segmentov javnosti iz lokalnega okolja, katerih potrebe pri reševanju lokalnih izzivov z mobilnostjo in prometom znotraj občin in med njimi bodo naslovljene v okviru načrtovanih občinskih celostnih prometnih strategij, kot ključnih lokalnih strateških dokumentov na tem področju.

Vrednost operacije: 56.700 evrov, od tega EU del 48.195 evrov

Obdobje izvajanja: 1.1.2023 – 31.12.2025

Dogovori za razvoj regij

V Dogovor za razvoj Osrednjeslovenske razvojne regije 2021-2027 je uvrščenih skupaj 31 projektov, ki bodo sofinancirani v višini 53.092.189,35 EUR. Skupna vrednost investicij: 102.262.721,59 EUR.

V Dogovor za razvoj regij 2021-2027 so bila za sofinanciranje projektov vključena  naslednja vsebinska področja:

• Podjetniški inkubatorji, posredniško telo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR),
• Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, posredniško telo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP),
• Oskrba s pitno vodo, posredniško telo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP),
• Zelena infrastruktura, posredniško telo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP),
• Neinfrastrukturni ukrepi trajnostne mobilnosti na horizontalni ravni: Regijski centri mobilnosti in Regionalne celostne prometne strategije, posredniško telo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in
• Državno kolesarsko omrežje, posredniško telo Ministrstvo za infrastrukturo (MZI).

Nekateri projekti iz DRR v obdobju 2021-2027:

1.    Opremljanje aglomeracije

Upravičenci: Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode, Občina Dobrova Polhov Gradec Celotna vrednost projekta: 23.246.416,88 Višina sofinanciranja (EU in Slo del) 9.433.017 evra

2.    Kolesarske povezave po celotni regiji, skupaj 9 projektov v vrednosti 38.817.384,70 evrov. Vrednost sofinanciranja EU in SLO del 20.142.429,68 evrov.

Sredstva Solidarnostnega sklada EU

S sredstvi Solidarnostnega sklada, ki jih je Slovenija prejela po poplavah 2023 so bili v tej regiji oz. občinah financirani projekti v skupni višini 22 milijonov evrov.

Ti projekti so:

• Sanacija erozijskih poškodb, sanacija obrežnih zavarovanj, odstranitev naplavin, stabilizacija struge v občini Domžale, Kamnik, Lukovica, Komenda, v višini 12.359.774 EU,

• Vzpostavitev  normalne pretočnosti struge, ustalitev dna, zaščita pred erozijo, sanacija poškodovane struge v občini Dobrova – Polhov Gradec in MO Ljubljani, v višini 1.545.500 EUR,

• Vzpostavitev  normalne pretočnosti struge, ustalitev dna, zaščita pred erozijo, sanacija poškodovane struge v občini Kamnik, v višini 545.987 EUR,

• Vzpostavitev  normalne pretočnosti struge, ustalitev dna, zaščita pred erozijo, sanacija poškodovane struge v občini Komenda, v višini 1.369.361 EUR,

• Vzpostavitev  normalne pretočnosti struge, ustalitev dna, zaščita pred erozijo, sanacija poškodovane struge v občini Dobova-Polhov Gradec, v višini 1.050.000 EUR,

• Most čez Kamniško Bistrico v Stahovici v znesku 5.199.541EUR sredstev SSEU.