Redno mesečno predavanje o zanimivi zgodovini ljubljanske baročne hiše Breg 20

Na predavanju bodo predstavljeni datacija, avtorstvo in naročništvo ljubljanske baročne hiše Breg 20. Hiša je pregovorno veljala za Codellijevo, današnjo podobo pa naj bi dobila leta 1749 ali malo prej, saj naj bi njen tedanji lastnik prejel predikat pl. Fahnenfeld. Breg je bil v tistem času cvetoče pristanišče, zato so se tu naseljevali veletrgovci, med katerimi je bil med prvimi pomembnimi Peter Anton pl. Codelli, pri katerem je bil sprva zaposlen tudi Michelangelo Zois.

Na podlagi zapuščinskih inventarjev, testamentov, zbirke fidejkomisov iz Arhiva Republike Slovenije in nekaterih drugih virov je bilo ugotovljeno, da obravnavane hiše niso posedovali Codelliji. Vsaj od leta 1728 je bila ta namreč v lasti trgovca Janeza Štefana Gasparinija (sprva zaposlenega pri Codelliju), trgovčev sin Friderik pa jo je imel v lasti vse do leta 1815. Janez Štefan je začel hišo prezidavati okoli leta 1736, kot so datirane freske v drugem nadstropju, medtem ko je njen glavni portal najverjetneje nastal okrog leta 1743, ko je bil lastnik povzdignjen v plemiški stan. Načrt za portal je morda izdelal arhitekt Giovanni Fusconi, ki je sicer deloval v Trstu, a je bil vsaj med letoma 1726 in 1747 večkrat tudi v Ljubljani. Lastnik je posest razširil tako, da je kupil še sosednji hiši: leta 1749 hišo Breg 18 (za katero je bilo ugotovljeno, da je bila prva Codellijeva hiša v Ljubljani) in pred letom 1751 hišo Križevniška 9. Zato predlagamo, da se v predavanju predstavljena hiša imenuje Gasparinijeva, kot Codellijeva pa naj se označuje bodisi hiša Breg 18 (v lasti Codellijev med letoma 1688 in 1749) bodisi hiša Breg 10, ki je bila od leta 1752 naprej del Codellijevega fidejkomisa.

Dr. Metoda Kemperl je redna profesorica za umetnostno zgodovino, zaposlena na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in predsednica Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja. Njene raziskave se osredotočajo na baročno arhitekturo in umetnost, romanja in romarske cerkve, muzejsko pedagogiko ter didaktiko umetnostne zgodovine. Je avtorica več kot sedemdesetih znanstvenih in strokovnih člankov ter šestih znanstvenih knjig: Korpus sakralne arhitekture poznega baroka na Slovenskem Štajerskem; Matej Vrečer: duhovnik, matematik, urar; Romanja in romarske cerkve v 17. in 18. stoletju na Slovenskem: Gorenjska z Ljubljano; Arhitekturna tipologija romarskih cerkva 17. in 18. stoletja na Slovenskem; Barok na Slovenskem: Sakralni prostori (soavtorica) in Zoisova palača v Ljubljani. Dvakrat je prejela nagrado Izidorja Cankarja za izjemne prispevke k umetnostni zgodovini, ki jo podeljuje Slovensko društvo za umetnostno zgodovino.