Redno mesečno predavanje o obračunu z "mračno preteklostjo"
Obračun z ”mračno preteklostjo”: idejno nabiti posegi v javni prostor na Primorskem po drugi svetovni vojni
Večji del Primorske je po koncu druge svetovne vojne s Pariško mirovno pogodbo (1947) in londonskim sporazumom (1954) prešel v okvir jugoslovanske države. Po eni strani je ta prehod za slovensko prebivalstvo predstavljal dejanje narodne osvoboditve izpod osovražene italijanske oblasti, po drugi pa je pomenil vzpostavitev jugoslovanske komunistične oblasti. Cilj le-te je bil utrditi novi politično-družbeni sistem, hkrati pa spremeniti zavest prebivalstva v skladu z ideali revolucije. Podobno kot prejšnji režimi v regiji je novi režim skušal te cilje doseči tudi z idejno nabitimi posegi v lokalno kulturno krajino, ki naj bi izražala nove družbene vrednote ter tako prispevala k želeni družbeni preobrazbi. Ti posegi v javni prostor na Primorskem so v številnih ozirih spremenili podobo pokrajine vse do danes, saj so tipološko gledano zajeli širok spekter prostorskih fenomenov, od toponomastike in spomeniške gradnje do ”problematične” kulturne dediščine (gradovi, sakralna arhitektura). V okviru predavanja bodo tudi na podlagi gradiva iz Arhiva Republike Slovenije predstavljeni izbrani primeri tovrstnih procesov preoblikovanja prostora ter njihovo idejno ozadje.
Matic Batič (rojen 1990) je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani med letoma 2009 in 2015 študiral zgodovino in nemcistiko. Leta 2020 je na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem uspešno zaključil doktorski študij zgodovine z zagovorom disertacije Italijanizacija kulturne krajine v Goriški pokrajini od konca prve svetovne vojne do kapitulacije Italije. Izobraževal se je tudi na Humboldtovi univerzi v Berlinu (2017). Med 2015 in 2020 je bil na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper zaposlen kot mladi raziskovalec in asistent, od začetka leta 2021 je kot raziskovalec zaposlen na Študijskem centru za narodno spravo. Njegova raziskovalna dejavnost zadeva različna vprašanja povezana z zgodovino severno-jadranskega območja v 19. in 20. stoletju, zlasti v povezavi s kulturno zgodovino in zgodovino italijanskega fašizma, s posebnim poudarkom na problematiki kulturne zgodovine prostora. Od septembra 2021 do februarja 2024 je izvajal podoktorski raziskovalni projekt ”Fluidna krajina”, v okviru katerega je raziskoval ideološko zaznamovano preobražanje prostora na Primorskem v letih od 1943 do 1954.
Vabilo
-
Vabilo na redno mesečno predavanje
Dokumentacije