Skoči do osrednje vsebine

Pobuda za ugotovitev dejanskega stanja meje vodnega zemljišča

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Določitev meje vodnega zemljišča

Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda.

Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

Vodno zemljišče morja obsega dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale.

Meje vodnih zemljišč so prikazane v digitalni obliki kot podatkovna zbirka v vodnem katastru.

Vodno zemljišče (meja) je poligon, določen s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo merila najmanj 1:5.000. Določamo ga na podlagi daljinskega zajema podatkov ali opravljenega terenskega ogleda in terenskega zajema podatkov. Če meje vodnega zemljišča ni mogoče določiti na tak način (npr. zaprti profili vodotokov, močvirja), jo lahko določimo na podlagi podatkov iz drugih uradnih evidenc, drugih zbirk podatkov, druge dokumentacije ali dodatnih raziskav.

Mejo vodnega zemljišča lahko spremenimo, če:

– je voda trajno zapustila vodno zemljišče, pa na njem ni bilo vzpostavljeno prejšnje stanje;

– je zemljišče prekrila voda, pa ni bilo vzpostavljeno prejšnje stanje in je na tem zemljišču voda še vedno prisotna, ali

– ugotovimo, da se podatek o meji vodnega zemljišča ne ujema z dejanskim stanjem v naravi.

V teh primerih spremembo meje vodnega zemljišča določi Direkcija Republike Slovenije za vode.

Postopek

Nosilec urejanja prostora ali lastnik zemljišča, katerega zemljišče oziroma del zemljišča je določeno kot vodno zemljišče ali neposredno meji na vodno zemljišče, ki je mnenja, da se meja vodnega zemljišča, kot izhaja iz vodnega katastra, ne ujema z dejanskim stanjem v naravi, lahko poda pisno pobudo za ugotovitev dejanskega stanja v naravi.

Pobuda mora vsebovati:

– ime in priimek oziroma naziv pobudnika ter naslov pobudnika,

– podatke o zemljišču, ki je (ali naj bi bilo) določeno kot vodno zemljišče (parcelna številka in katastrska občina),

– utemeljitev pobude za ugotovitev dejanskega stanja meje vodnega zemljišča.

Pobudo lahko vložite na enem od sektorjev območij Urada za upravljanje z vodami Direkcije Republike Slovenije za vode.

Direkcija najmanj dvakrat letno vse prejete pobude pregleda, se do njih opredeli in pobudnikom odgovori. Spremembe meje vodnega zemljišča vnese v vodni kataster.

Iskalnik