Skoči do osrednje vsebine

Izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti

Navzkrižna skladnost je skupek minimalnih zahtev s področja varovanja okolja, zdravja živali in ljudi ter dobrega počutja živali, ki jih morajo upoštevati vsi kmetje, ki prejemajo plačila iz ukrepov skupne kmetijske politike.

Kaj je navzkrižna skladnost?

Navzkrižno skladnost predstavljajo pravila o navzkrižni skladnosti, ki so sestavljena iz predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije in standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, določenih na nacionalni ravni v Prilogi II (93. člen Uredbe 1306/2013/EU), in sicer na naslednjih področjih:

  • okolje, podnebne spremembe in dobro kmetijsko stanje zemljišč;
  • javno zdravje, zdravje živali in rastlin;
  • dobrobit živali.

Pravila o navzkrižni skladnosti so na nacionalni ravni opredeljena z Uredbo o navzkrižni skladnosti, ki povzema že sprejete pravne akte v slovenski zakonodaji, ki jih morajo zavezanci iz te uredbe spoštovati in izpolnjevati. Za namene uredbe se šteje izpolnjevanje zahtev iz Priloge 1, ki je sestavni del uredbe o navzkrižni skladnosti.

Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti so tisti, ki:

  • uveljavljajo neposredna plačila:
  • shemo osnovnega plačila (zahtevek za izplačilo plačilnih pravic),
  • shemo zelene komponente,
  • plačilo za mlade kmete,
  • proizvodno vezano podporo,
  • plačilo za območja z naravnimi omejitvami;
  • uveljavljajo plačila za ukrepe OMD, KOPOP, EK in DŽ;
  • so prejemniki podpor za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v obdobju treh let po prejemu podpore.

Zavezanci za izpolnjevanje pravil o navzkrižni skladnosti

Zavezanci za izpolnjevanje pravil o navzkrižni skladnosti so vlagatelji zahtevkov za:

Neposredna plačila:

  • neposredna plačila (plačilne pravice, nacionalna rezerva) (Poglavje 1, naslov III, Oddelki 1, 2, 3 in 5 Uredbe (EU) št. 1307/2013);
  • nevezano plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (zelena komponenta) (Poglavje 3, naslov III Uredbe (EU) št. 1307/2013):
    • diverzifikacija kmetijskih rastlin (44. člen);
    • ohranjanje obstoječega trajnega travinja (45. člen);
    • obstoj površine z ekološkim pomenom na kmetijski površini (46. člen);
  • plačilo za mlade kmete (Poglavje 5, naslov III Uredbe (EU) št. 1307/2013);
  • proizvodno vezana podpora (Poglavje 1, naslov IV Uredbe (EU) št. 1307/2013):
    • podpora za pridelavo strnih žit,
    • podpora za mleko v gorskih območjih,
    • podpora za rejo govedi,
    • podpora za zelenjavo;
  • plačila za območja z naravnimi omejitvami (Poglavje 4, naslov III Uredbe (EU) št. 1307/2013).

Iz sistema navzkrižne skladnosti so kot zadevni upravičenci izvzeti upravičenci, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova Uredbe (EU) št.1307/2013.

Plačila za podporne programe v vinskem sektorju:

  • Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v obdobju treh let po prejemu podpore (46. člen Uredbe (EU) št. 1308/2013).

Plačila za ukrepe Programa razvoja podeželja:

  • Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje (21. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013);
  • Kmetijsko-okoljska-podnebne plačila (KOPOP) (28. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013):
    • Plačilo za poljedelstvo in zelenjadarstvo;
    • Plačilo za hmeljarstvo;
    • Plačilo za sadjarstvo;
    • Plačilo za vinogradništvo;
    • Plačilo za trajno travinje I;
    • Plačilo za trajno travinje II;
    • Plačilo za posebne traviščne habitate;
    • Plačilo za traviščne habitate metuljev;
    • Plačilo za habitate ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov;
    • Plačilo za steljnike;
    • Plačilo za vodne vire;
    • Plačilo za ohranjanje habitatov strmih travnikov;
    • Plačilo za grbinaste travnike;
    • Plačilo za rejo domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri;
    • Plačilo za planinsko pašo;
    • Plačilo za visokodebelne travniške sadovnjake;
    • Plačilo za ohranjanje mejic;
    • Plačilo za rejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje;
    • Plačilo za ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija;
  • Ekološko kmetovanje (EK) (29. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013):
    • Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja (podukrep 11.1)
    • Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja (podukrep 11.2);
  • Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD) (31. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013):
    • Plačilo za hribovska in gorska območja,
    • Plačilo za druga območja z naravnimi omejitvami,
    • Plačilo za območja s posebnimi omejitvami;
  • Dobrobit živali (DŽ) (33. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013):
    • Plačilo za dobrobit živali.

Kontrole izpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti

Vzorec

Kontrola izpolnjevanja zahtev iz navzkrižne skladnosti se opravi pri najmanj 1 %  vseh zavezancev (68. člen Uredbe 809/2014/ES), ki morajo izpolnjevati minimalne zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju (prejemniki neposrednih plačil, plačil za podporne programe v vinskem sektorju, plačil iz Programa razvoja podeželja).

Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki oddajo zahtevke za govedo in / ali redijo govedo ali redijo drobnico, predstavljajo populacijo, za katero velja večji odstotek izbire vzorca, določen v Prilogi 2 Uredbe (EU) 1306/2013 (1. odstavek, 4 pododstavek 68. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) 809/2014), in sicer:

  • 3 % za govedo (Uredba 1760/2000 v povezavi s členom 1 in 2 Uredbe Komisije (EU) št. 1082/2003, z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi);
  • 3 % za drobnico (Uredba 21/2004 v povezavi s členom 1 in 2 Uredbe Komisije (EU) št. 1505/2006, z dne 11. oktobra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede najnižje ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz).

Kontrola

Izpolnjevanje 161 zahtev navzkrižne skladnosti se preverja z administrativno kontrolo in kontrolo na kraju samem.

Administrativna kontrola:

Predpisane zahteve iz Uredbe o navzkrižni skladnosti, ki se preverjajo administrativno, so:

  • na kmetijskem gospodarstvu letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne presega 170 kg N/ha kmetijskih površin;
  • premiki se sporočajo v Centralni register prašičev (CRPš), kot je predpisano;
  • pravočasnost označitve ter priglasitve označitve in premikov govedi;
  • premiki se sporočajo za Centralni register drobnice (CRD), kot je predpisano.

Kontrola na kraju samem:

V okviru kontrole navzkrižne skladnosti na kraju samem se preveri stanje na celotnem kmetijskem gospodarstvu. Preverja se izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti iz 13 sklopov predpisanih zahtev ravnanja (PZR) in 7 sklopov standardov (DKOS):

  • PZR 1: varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov: izvajanje "nitratne direktive";
  • DKOS 1: varovalni pasovi ob vodotokih: zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem in odplakami;
  • DKOS 2: vodno dovoljenje za namakanje: upravljanje z vodnimi viri za namakanje. Kadar je za uporabo vode za namakanje potrebno dovoljenje, ravnanje v skladu s postopki za dodelitev dovoljenja;
  • DKOS 3: zaščita podtalnice pred onesnaževanjem: zaščita podzemne vode pred onesnaževanjem: prepoved neposrednega izpusta v podzemno vodo in ukrepi za preprečevanje posrednega onesnaževanja podzemne vode z izpustom v tla in pronicanjem skozi tla nevarnih snovi, navedenih v Prilogi k Direktivi 80/68/EGS v različici, ki je veljala na zadnji dan njene veljavnosti, kar zadeva kmetijsko dejavnost;
  • DKOS 4: minimalna talna odeja: zagotavljanje minimalne talne odeje v skladu z običajnimi načini kmetovanja z vidika preprečevanja različnih oblik degradacije tal in slabšanja strukture tal;
  • DKOS 5: minimalno upravljanje zemljišč (erozija): minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje, za omejitev erozije na površinah;
  • DKOS 6: vzdrževanje ravni vsebnosti organske snovi v tleh: vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti z ustreznimi praksami, vključno s prepovedjo sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin;
  • PZR 2: ohranjanje prosto živečih ptic: izvajanje direktive o ohranjanju prosto živečih ptic;
  • PZR 3: ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst: izvajanje direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;
  • DKOS 7: ohranjanje krajinskih značilnosti: ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno, kadar je to ustrezno, z živimi mejami, ribniki, jarki, drevesi v vrsti, skupini ali posamično, omejki, ozarami in terasami, vključno s prepovedjo rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri ptičih in morda ukrepi za odvračanje invazivnih rastlinskih vrst;
  • PZR 4: varnost živil in krme: obravnava določene člene Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta EU 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane, pri čemer določa postopke ravnanja s hrano oz. proizvodi iz primarne proizvodnje;
  • PZR 5: zdravstveno varstvo ljudi in živali: pravilna uporaba zdravil in postopkov pri ravnanju z obolelimi živalmi;
  • PZR 6: identifikacija in registracija prašičev: izvajanje določb direktive o identifikaciji in registraciji prašičev;
  • PZR 7: identifikacija in registracija govedi: izvajanje določb uredbe in direktive o identifikaciji (označevanju) in registraciji goveda;
  • PZR 8: identifikacija in registracija ovc in koz: izvajanje določb direktive o identifikaciji in registraciji drobnice;
  • PZR 9: preprečevanje širjenja TSE: izvajanje določb uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij;
  • PZR 10: pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev: pravilna uporaba registriranih fitofarmacevtskih sredstev;
  • PZR 11: dobrobit telet: izvajanje direktive o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet;
  • PZR 12: dobrobit prašičev: izvajanje direktive o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev:
  • PZR 13: dobrobit rejnih živali: izvajanje direktive o zaščiti rejnih živali.

Vzorec zapisnika

Čas izvedbe kontrol

Kontrole navzkrižne skladnosti se na kraju samem izvajajo celo leto, in sicer od 1. 1. zadevnega leta do 31. 12. zadevnega leta, v terminih, ki so primerni za izvedbo kontrole posameznih predpisanih zahtev ravnanja oz. standardov navzkrižne skladnosti.

Vrednotenje kršitev in izračun znižanj

Končna upravna kazen v primeru kršitve zahtev navzkrižne skladnosti pomeni znižanje izplačil vseh ukrepov kmetijske politike, za katere je zavezanec vložil zahtevke za izplačilo, za določen odstotek. Za kršitev se šteje, da je ugotovljena, če je ugotovljena pri kakršnikoli kontroli, izvedeni v skladu z Uredbama Komisije (ES) št. 640/2014 in 809/2014, ali potem, ko je bila Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja nanjo opozorjena na kakršenkoli način, bodisi na podlagi kontrol upravičenosti bodisi s strani pristojnih inšpekcijskih služb.

V prvem koraku določitve končne upravne kazni se vzame največji odstotek znižanj znotraj predpisanih zahtev ravnanja (PZR), nato se vzame največji odstotek znižanj znotraj posameznih področij (izmed vseh PZR, v katerih so ugotovljene kršitve), ki jih nato med področji seštejemo in pri tem upoštevamo ali gre morda za nenamerno kršitev ali ponavljajoče kršitve.

V primeru ponavljajočih kršitev se te obravnavajo individualno in sicer ločeno za enkrat, dvakrat ali trikrat ponavljajoče se kršitve ter ločeno za namerne kršitve.

Za enkrat ponavljajočo kršitev se določi upravno kazen na podlagi % znižanja plačil, pri čemer se odstotek pomnoži s faktorjem 3. Torej, če je kršitev:

  • 1 % – je sankcija 3 %;
  • 3 % – je sankcija 9 %;
  • 5 % – je sankcija 15 %.
Iskalnik