Namen projekta "Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave" (Danube Water Balance) je vzpostavitev enotnega modela vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo pripomogel k izboljšanju skupnega, čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda v porečju reke Donave.

Republika Slovenija od 1. januarja do 31. decembra 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP). Strategija je bila sprejeta leta 2015, vsako leto pa ji predseduje ena od sedmih sodelujočih držav.

Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

Dolgotrajno oskrbo ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki v središče obravnave postavlja posameznika in posameznico, cilja na ohranjanje njihove samostojnosti in zagotavlja oskrbo po meri. Jedro vizije dolgotrajne oskrbe je krepiti mrežo storitev v skupnosti, ki bo vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo omogočila, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. Hkrati pa je cilj reforme, tistim, ki institucionalno varstvo potrebujejo, zagotoviti, da bo zanje ta tudi bolj finančno dostopna in dosegljiva.

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije – COP23 (angleško Contracting Parties - COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Na ministrstvu v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem izvajamo akcijo osveščanja o nasilju nad ženskami in v družini. S ciljem izboljšati zakonodajo in vplivati na širši odnos družbe do nasilja nad ženskami in v družini, bomo do konca leta v sodelovanju z različnimi akterji izvajali številne aktivnosti.

Uprava za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, Slovenskim združenjem za požarno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije, vodi projekt Oktober – mesec požarne varnosti. V tem obdobju se posvečamo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti, tokrat s poudarkom na preprečevanju požarov v naravi.

S projektom "Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke" (SpongeScapes) želimo povečati podnebno odpornost na ekstremne hidrometeorološke dogodke, ki vključujejo tako suše kot poplave, kar bi zagotovili s izboljšanjem sposobnosti porečij oziroma krajine za zadrževanje vode.

Ohranjanje in obnavljanje poplavnih gozdnih habitatov ob rekah Mura-Drava-Donava
Preserving and restoring floodplain forest habitats along the Mura-Drava-Danube rivers

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije podpisalo pogodbo o storitvah svetovanja pri uporabi digitalnih javnih storitev.

Dam Za Dom je humanitarni projekt za zbiranje pomoči za sodelavke in sodelavce ministrstva, Policije in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, ki so bili prizadeti v poplavah.

Prosilcem za mednarodno in začasno zaščito ter osebam s priznano mednarodno in začasno zaščito bomo nudili podporo psihiatra. V primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilcev za mednarodno zaščito se bo zanje financirala nastanitev v drugo primerno institucijo.

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje. Celovita obnova bo dolgotrajna, vključevala bo ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim.

Med prosilci, ki so za mednarodno zaščito zaprosili v Republiki Sloveniji, so tudi posamezniki, ki se lahko zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev v domovino. Ta vrnitev mora biti zanje varna in pri tem jim lahko v primerih, da nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi plačali prevoz domov, pomoč nudi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Po tem, ko Ministrstvo za notranje ustavi azilni postopek, se uredi vse potrebno za vrnitev v matično državo.

V skladu z Dublinsko uredbo Republika Slovenija sprejema in predaja osebe, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi članici za obravnavo njihove prošnje za mednarodno zaščito. Omenjene osebe si vrnitve v odgovorno državo članico ne želijo in se le-tej tudi upirajo. V takem primeru pri prevozih sodeluje usposobljeno varnostno osebje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičenec skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom RS za zaposlovanje, izvaja operacijo Platforma trga dela, ki predstavlja nadaljevanje ter nadgradnjo operacije Platforma za napovedovanje kompetenc, ki se je v obdobju med 1. majem 2021 in 30. junijem 2023 izvajala v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike (OP EKP) 2014–2020.

Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so namenjeni vključevanju državljanov tretjih držav, oseb z začasno in mednarodno zaščito v slovensko družbo. Znanje jezika je bistveno za uspešno vključevanje na številnih področjih, med drugim na trg dela. Namen projekta je tudi, da čim več oseb iz tretjih držav pristopi k opravljanju izpita iz slovenskega jezika, ki je pogoj za pridobitev določenih pravic.

Osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljamo denarna nadomestila za nastanitve na zasebnem naslovu. Financiramo informiranje v jeziku, ki ga razumejo, prevode spričeval in diplom ter stroške, povezane z izobraževanjem, kot so nakupi delovnih zvezkov in udeležba na različnih šolskih aktivnostih

S pomočjo projekta bodo preventivno zdravstveno pregledane vse osebe, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno ali začasno zaščito. V okviru projekta se krijejo stroški za prevajalce, mesečne žepnine prosilcev za mednarodno zaščito in plačila za opravljena vzdrževalna dela v azilnem domu.