Projekti in programi

Namen projekta je izboljšati prometno varnost v Sloveniji z vzpostavitvijo sistematičnega spremljanja, analize in poročanja o ključnih dejavnikih tveganja v cestnem prometu. Projekt podpira doseganje evropskih ciljev zmanjšanja smrtnih žrtev in hudih poškodb ter prispeva k varnejšemu prometnemu okolju za vse udeležence.

Orodje za prepoznavo govora zdravstvenemu osebju omogoča večjo učinkovitost pri zapisovanju zdravstvene dokumentacije.

Vlada Republike Slovenije je 5. marca 2026 sprejela Slovensko startup strategijo, ki določa cilje in ukrepe za razvoj startup ekosistema v Sloveniji do leta 2030. Slovenska startup strategija predstavlja okvir za sistematično in dolgoročno podporo razvoju inovativnih zagonskih podjetij ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Vlada Republike Slovenije je 5. marca 2026 sprejela Nacionalno strategijo za umetno inteligenco do leta 2030 (NsUI 2030), s katero Slovenija vstopa v novo razvojno obdobje odgovornega, varnega, zaupanja vrednega in suverenega razvoja umetne inteligence.

Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) prispeva k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov, Sklad za notranjo varnost (SNV) pa prispeva k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Evropski uniji (EU).

Na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A; v nadaljevanju ZPOP-1) je pristojno ministrstvo pripravilo program ukrepov, s katerim se določajo zahteve in merila za dodelitev finančnih spodbud za podjetništvo in inovativnost.

Namen je razvoj novih storitev, s katerimi želimo odgovoriti na spreminjajoče se stanje na področju drog in spreminjajoče se potrebe uporabnikov prepovedanih drog s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih skupinah.

Sodelujemo in podpiramo delovanje nevladnih organizacij, drugih neprofitnih organizacij in javnih zavodov, ki delujejo na področju javnega zdravja in zdravstvenega varstva. Z javnimi razpisi sofinanciramo izvajanje vsebinskih programov, ki uresničujejo cilje, ki izhajajo iz zakonodaje in nacionalnih programov na področju javnega zdravja.

Ob 100-letnici smrti pesnika Srečka Kosovela (1904–1926) je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2026 za Kosovelovo leto. Razglasitev pomeni veliko podporo pri krepitvi prepoznavnosti pesnika Krasa, pa tudi poklon izjemnemu slovenskemu pesniku, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje 20. stoletja, nadvse aktualen pa ostaja še danes.

S 1. januarjem 2026 je Slovenija že tretjič postala članica Sveta OZN za človekove pravice. Svet OZN za človekove pravice je najpomembnejše telo OZN na področju promocije, krepitve in varstva človekovih pravic po svetu, Slovenija pa pri njegovem delu aktivno sodeluje vse od njegove ustanovitve 2006.

Program javne službe na področju urejanja voda določa ključne naloge in ukrepe za ohranjanje vodnih virov, varstvo pred poplavami ter vzdrževanje vodotokov in priobalnih zemljišč. Vključuje tako gradbene kot negradbene posege, s katerimi zagotavljamo stabilno hidromorfološko stanje voda in zmanjšujemo škodljive vplive naravnih nesreč.

Ob 100-letnici smrti pisateljice Zofke Kveder (1878–1926) je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2026 za leto Zofke Kveder. Z razglasitvijo želimo krepiti spomin na njeno bogato literarno, prevajalsko in uredniško delo, spodbuditi razmislek o vlogi žensk v slovenski zgodovini, sedanjosti in prihodnosti ter poudariti pomen enakopravnosti in kulturnega dialoga, za katerega se je sama neutrudno zavzemala.

Cilj evalvacije je oblikovati utemeljene ugotovitve o doseženih rezultatih, prispevku k digitalnemu prehodu, skladnosti z nacionalnimi in evropskimi strateškimi dokumenti ter pripravljenosti zavodov na dolgoročno vzdrževanje in nadgradnjo uvedenih rešitev.

Socialni sklad za podnebje je nov sklad Evropske unije, ki bo pripomogel k pravičnemu in vključujočemu zelenemu prehodu. Sklad je namenjen podpori ranljivim posameznikom, gospodinjstvom in mikro podjetjem. Slovenija bo iz sklada prejela 358 milijonov evrov, s katerimi bo financirala dostopnejšo trajnostno mobilnost, energetske prenove domov, vključevanje v energetske skupnosti ter svetovanje in podporo ranljivim skupinam.

Projekt ENSOC je evropska pobuda, namenjena vključitvi Slovenije kot sodelujoče članice v konzorcij ENSOC, ki povezuje države članice Evropske unije pri razvoju sodelovalne, interoperabilne in trajnostne čezmejne SOC platforme. Konzorcij ENSOC sestavljajo Avstrija, Luksemburg, Romunija, Nizozemska, Portugalska, Italija in Španija, s tem projektom pa se mu kot polnopravna članica pridružuje tudi Slovenija.

Center za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije že sedem desetletij piše zgodbo o predanem reševanju naše pisne in grafične dediščine. Kot posebna organizacijska enota državnega arhiva deluje od leta 1980. Njegovi začetki pa segajo v leto 1956, ko je zaživel kot oddelek v takratnem Muzeju narodne osvoboditve Ljudske republike Slovenije (danes Muzej novejše zgodovine Slovenije). Prvotno poslanstvo - obnova v vojni poškodovanega papirnega gradiva in pomoč muzejem - se je zaradi velikih potreb hitro razširilo na pomoč arhivom in knjižnicam po vsej državi.

Vlada Republike Slovenije je 26. novembra 2025 sprejela Strategijo razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025–2035 ter tako vzpostavila desetletni okvir za načrtovan razvoj tega področja v Sloveniji.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zbira oceno škode v gospodarstvu zaradi posledic neurja s poplavami in zemeljskimi plazovi 16. in 17. novembra 2025 na območju prizadetih občin Bohinj, Brda, Kanal ob Soči, Tolmin. Rok za posredovanje ocen škode je 23. december 2025.

Urad za intelektualno lastnino bo v letu 2026 v sodelovanju s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (angleško World Intellectual Property Organization - WIPO) izvajal program za inovativna podjetja, poimenovan »IP Management Clinic«.

Ministrstvo, v sodelovanju z Društvom SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvom za nenasilno komunikacijo, Društvom Ključ in Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja, v okviru kampanje Ljubezen (ne) boli ozavešča o različnih oblikah nasilja, ki se lahko pojavijo v partnerskih, intimnih in drugih odnosih – tudi tam, kjer jih morda ne prepoznamo takoj. Tokratna kampanja izpostavlja predvsem pomen soglasja oziroma načelo samo ja pomeni ja. To pomeni, da je za vsak spolni odnos potrebno jasno, prostovoljno in izrečeno soglasje vseh vpletenih.