6. avgusta smo zaprosili za:

• mehanizacijo za odstranjevanje naplavin in zagotavljanja prevoznosti cest: skupno 60 delovnih strojev različnih zmogljivosti (od 7,5 do več kot 17, 5 tone) z inženirsko enoto (preko EU mehanizma)
• montažne mostove do 40 metrov: 20 preko EU mehanizma in 20 preko Nato mehanizma
• pet (vojaških) helikopterjev z nosilnostjo do tri tone za prevoze
• 200 vojakov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči (preko Nato mehanizma)

8. avgusta smo zaprli zaprosilo za helikopterje in osebje preko mehanizma NATO in 9. avgusta znižali potrebe po helikopterjih preko mehanizma EU iz pet na štiri. 

11. avgusta smo preko mehanizma EU zaprosili za 5.000 razvlažilnikov (1000 kosov za 100 kvadratnih metrov in 4000 kosov za 50 kvadratnih metrov). 

16. avgusta 2023 je Slovenija prek mehanizma EU zaprla zaprosilo za pomoč v obliki težke gradbene mehanizacije. 

17. avgusta je Slovenija preko mehanizma EU dodatno zaprosila za mobilno rešitev za vrtec (13 opremljenih mobilnih enot za namestitev otrok, dve opremljeni mobilni enoti za administracijo in osebje ter sanitarna komponenta). 31. avgusta je Slovenija  Evropskemu centru za nujni odziv (angleško Emergency Response Coordination Centre – ERCC) sporočila, da ponujena modularna rešitev za vrtec v Mengšu ni ustrezna. Zaprosilo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite za tovrstno pomoč je Slovenija nato zaprla.

Na mednarodne enote, ki s težko mehanizacijo delujejo na območju Savinjske doline, je bilo naslovljeno zaprosilo za podaljšanje njihove napotitve tudi po 20. avgustu 2023. Nekatere države so se odzvale s podaljšanjem napotitve. 

Prek mehanizma EU na področju civilne zaščite je pomoč ponudilo enajst držav: Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina (BiH), Češka, Hrvaška, Italija, Francija, Nemčija, Poljska, Slovaška in Švedska.

Latvijska vlada je neposredno v slovenski proračun nakazala 50.000 evrov pomoči, Kraljevina Tajska pa 10.406,97 evrov.

Mednarodno pomoč usklajuje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je v stalnem stiku z obema centroma v Bruslju.

Podporo pri koordinaciji mednarodne pomoči je zagotavljal tudi pooblaščenec iz ERCC, ki je bil napoten v Slovenijo 7. avgusta 2023 in je ostal do vključno 20. avgusta 2023. 

Pomoč zračnih zmogljivosti (helikopterji) ter pomoč vojske vojski usklajuje Slovenska vojska. 

Skupaj je vojaško pomoč ponudilo 12 držav: Avstrija, BiH, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Severna Makedonija, Nemčija, Poljska, Srbija, Španija in ZDA. Države so napotile v Slovenijo helikopterske in inženirske ekipe ter druge oblike vojaške pomoči.

Dnevno je bilo na prizadetih območjih od 2000 do 8000 sil zaščite, reševanja in pomoči, vključno z mednarodnimi ekipami. Po več kot treh tednih je še vedno dnevno aktivnih več kot 250 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske in približno 60 pripadnikov tujih oboroženih sil v različnih vlogah, ki na terenu delujejo skladno z usmeritvami Civilne zaščite. Naloge opravljajo še na več kot 10 območjih po vsej državi, med drugim v Prevaljah, Črni na Koroškem in Mežici, Lučah, Rečici ob Savinji in Nazarjih, v Domžalah in Kamniku. Na terenu so vsi razpoložljivi delovni stroji Slovenske vojske od buldožerjev, bagrov in kombinirk do več kot 20 kolesnih oklepnih vozil. Inženirsko podporo nudi tudi več tujih ekip iz BiH, Hrvaške, Makedonije, Madžarske in Srbije.

V povprečju je bilo na poplavljenih območjih na dan aktivnih pet helikopterjev Slovenske vojske, ki so od 4. do 16. avgusta naleteli 212 ur, prepeljali 510 oseb in 152 ton različnega tovora. Helikopterji tujih oboroženih sil so naleteli 195 ur, prepeljali 305 ton tovora in 675 oseb. Pomoč v obliki helikopterjev se konec avgusta počasi zaključuje, Hrvaška in Madžarska nudita razpoložljivost po enega helikopterja po potrebi.

Vsem se iskreno zahvaljujemo za solidarnost in pomoč.