Dobra praksa SKP: Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov z načrtno odbiro plemenskih svinj in merjascev

Opis projekta

Toplogredni plini so plini, ki na Zemljini skorji delujejo kot zaščita pred nevarnim delom sončnih žarkov, za koristni del sončnih žarkov pa so prepustni. Ko sončni žarki posijejo na Zemljo, ozračje Zemlje vsrka nekaj UV žarkov, nekaj jih odbije.

 Najpomembnejši toplogredni plini v Zemljini atmosferi so vodna para (H₂O), ogljikov dioksid (CO₂), metan (CH₄), didušikov oksid (N₂O), in ozon (O₃). Ti plini večinoma dobro prepuščajo sončno sevanje, hkrati pa delno absorbirajo sevanje, ki izhaja iz Zemljinega površja. Zaradi te absorpcije ima ozračje višjo temperaturo, kot bi jo imelo sicer. Brez toplogrednih plinov bi bila temperatura zraka na površju Zemlje za približno 30°C nižja.

 Zaradi dejavnosti človeštva se količine nekaterih toplogrednih plinov v ozračju večajo in povečujejo učinek tople grede, kar povzroča podnebne spremembe. Povečevanje temperature je sprožilo iskanje povzročiteljev dviga temperature. Kot možni vir izpustov toplogrednih plinov so v preteklosti navajali tudi kmetijstvo.

Kmetijstvo temelji na kroženju snovi in energije. Glavni vir energije, ki ga uporablja kmet, je energija sonca. Kmet s pomočjo energije sonca proizvaja hrano iz toplogrednega plina CO₂ in ponuja sočloveku kisik. Energijo sonca in ogljik iz CO₂ kmet shrani v obliki ogljikovih hidratov (ogljikovodikov) v strukturi rastline. Uskladišči jo v obliki žita, sena, silaže, pa tudi sadja, zelenjave, vina, ter preko živali v obliki mesa, mleka in jajc. Produkti kmeta so naravne baterije za skladiščenje energije sonca in ogljika iz CO₂ iz zraka. Tako kmet s kmetovanjem znižuje obseg toplogrednega plina CO₂ v zraku in v zrak sprošča kisik. Poleg kisika iz kmetijstva izstopajo posamezni plini, ki imajo toplogredni učinek, a je delež teh majhen, po razgradnji pa so spet na razpolago rastlinam.

 Da bi živali v rastlinah vezani ogljik čim bolje izkoristile in ga sprostile čim manj, smo izvedli projektno vsebino, s katero povečujemo izkoristek v rastlinah vezanega ogljika iz toplogrednega plina CO₂.

Prispevek projekta k razvoju kmetijstva

Reja prašičev je dejavnost znotraj krogotoka energije in snovi na kmetijskem gospodarstvu. V rastlinskem delu se veže CO₂ iz zraka v rastlinske ogljikovodike in sprošča kisik. V delu reje živali pa se le del ogljika sprosti nazaj v zrak v obliki CO₂. Žival del energije rastline, shranjene v ogljikovodikih, porabi z oksidacijo s pomočjo dihanja, del energije ogljikovodikov pa nameni za nalaganje lastnih tkiv (prirast), razmnoževanje in rast plodov ter prirejo mleka za sesanje pujskov.

 Del ogljika shranjenega v ogljikovodikovih vezeh prašič ne izkoristi in preide v gnojevko in gnoj za gnojenje rastlin. S postopnim razpadom in tvorbo CO₂ je ponovno na razpolago za rast rastlin. Kolikor ogljika je v telesu prašičev namenjenih za prehrano človeka, toliko ga je prišlo preko rastlin iz zraka iz toplogrednega plina CO₂.

 Povečevaje izkoristka v rastlinah vezanega ogljika, ki je prišel iz CO₂ iz zraka se doseže z uravnavanjem krmnih obrokov in natančnim določanjem obsega krme, ki jo dobi skupina prašičev. Vpliv na izpuste toplogrednih plinov pa ima tudi selekcija.

 Odbira plemenskih svinj in merjascev temelji na napovedi plemenske vrednosti. Genotipizacija se izvaja pri plemenskih merjascih in plemenskih svinjah v Sloveniji od leta 2019 (EIP projekt Sledljivost porekla pri pasmi krškopoljski prašič, vodja projekta Andrej Kastelic). Razen za izločanje gena RyR1 in potrjevanja izvora prašičev se rezultatov genotipizacije v širšem obsegu pred izvajanjem tega projekta ni uporabljalo. Z izvedbo projekta pa je v prakso uvedena odbira plemenskih živali na s strani genetike definirano odpornost na bolezni ter odbiro daljših živali. Te živali dajejo daljše potomce (dodatni členek v hrbtenici), odporne živali (pujski v času sesanja in odstavitve ne morejo imeti diareje, ki jo povzroča bakterija e.Coli sev F4 in F18,…). Da bi v populacijo modernih pasem živali vnesli posamezne pozitivne gene, je bil izveden uvoz semena iz Švice. Povečano je število merjascev na osemenjevalnih centrih.

Zakaj je projekt inovativen?

Pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov iz prašičereje želimo doseči čim večji izkoristek v rastlinah vezanega ogljika, ki je prišel iz toplogrednega plina CO₂, oziroma izboljšanje konverzije (manjša poraba krme za kilogram prirasta) in s tem zniževanje obsega sproščenega CO₂.

 Pri reji prašičev smo vpeljali odbiro plemenskih svinj in merjascev na posamezne genetske lastnosti. Ena izmed več deset proučevanih genetskih lastnosti je genetska odpornost pujskov na driske v času sesanja in odstavitve. Odpornost pujskov na drisko dosežemo z genetsko odpornostjo na bakterijo e.Coli sev F4 in F18. Če pujski ne dobijo driske v času sesanja in po odstavitvi, imajo zboljšano konverzijo (manjšo porabo krme na kilogram prirasta). Če pujski nimajo drisk in je njihova rast konstantno visoka, pričakujemo tudi večjo mesnatost, manjšo porabo krme v času pitanja in boljšo odkupno ceno.