Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Majhna vinogradniška kmetija s Krasa dokazuje, da lahko s skrbjo za okolje ponujajo svojim gostom kvalitetna vina. Kmetija Rebula se nahaja v mali kraški vasici tik ob italijanski meji, v Brestovici pri Komnu, skozi katero poteka Kraška vinska cesta.

Začetki kmetije segajo v leto 1900, z vinogradništvom in vinarstvom pa se je aktivneje zacela ukvarjati leta 1982. Celotno posestvo, ki ga obdeluje 4-članska družina: Dušan, Vida, Martina in Roman Rebula, ki prevzema kmetijo, meri 5,2 ha. Vinogradi predstavljajo 1,8 ha, kjer je zasajenih 5000 trsov – 1000 trsov malvazije, vitovske grganje ter 4000 trsov refoška, iz katerega kmetija prideluje zanjo najpomembnejši pridelek teran. Ponosni so tudi na penino, ki jo pridelujejo od leta 1997 po klasični metodi.

Kmetija je znana tudi po vsakoletni organizacije osmice. Že od leta 1990 kmetija prireja osmico kot dopolnilno dejavnost. Odprta je vsako leto prvi teden v juniju za deset dni. V tem času obiskovalcu ponujajo domače suhomesne pridelke, dobrote na toplem kraškem krožniku, kot so domače klobase, kožarice in svinjska ribica na žaru s prilogo, domač kruh iz krušne peči, vrhunska vina in seveda za posladek še kuhane skutno-orehove štruklje.

Ime osmica izvira iz časa avstroogrske, ko je kmet lahko prodajal svoje vino brez davka osem dni v letu. Ime je izpeljano iz slovenske besede za število osem – osmica.

Vinograd z ravnimi vrstami vinske trte, napeljane na žične opore, ki ustvarjajo zelen predor med vrstami.

Vinograd vitovske grganje | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Avtohtona kraška sorta vitovska grganja

Avtohtona kraška sorta vitovska grganja | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Glavne aktivnosti

V okviru operacije kmetijsko‑okoljska podnebna plačila (KOPOP) v vinogradništvu je obvezna uporaba feromonskih in lepljivih vab za spremljanje škodljivih organizmov (VIN_VABE). Za kmetijo Rebula je še posebej pomembno spremljanje ameriškega škržatka. Z namenom racionalnejše in bolj ciljne rabe fitofarmacevtskih sredstev se v obdobju od 1. 5. do 15. 8. 2021 uporabljajo feromonske vabe ali lepljive plošče, s katerimi se spremlja številčnost in čas pojava škodljivcev kot merilo za potrebne ukrepe varstva. Zaradi izvajanja te zahteve se je število škropljenj z insekticidi v konvencionalni pridelavi v intenzivnih vinogradih zmanjšalo za približno 30 % glede na navodila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.

Kmetija izvaja tudi mehansko zatiranje plevelov pod trtami (izbirna zahteva VIN_MEHZ). Zahteva je namenjena zatiranju plevelov v vrstnem prostoru brez uporabe herbicidov. Prispeva k ohranjanju rodovitnosti tal, večji biološki aktivnosti, zadrževanju vlage in zaščiti rastlin pred ekstremnimi temperaturami. Tla v vrsti pod trsi se lahko plitvo obdelajo ali pa se rastline – pleveli večkrat pokosijo ali zmulčijo. Ker uporaba herbicidov ni dovoljena, se z izvajanjem zahteve zmanjšuje skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev.

Kmetija je prav tako opustila uporabo insekticidov (izbirna zahteva VIN_INSK). Zahteva je namenjena pridelavi grozdja brez uporabe insekticidov, razen v primerih obvladovanja karantenskih škodljivcev. S tem se dodatno zmanjšujejo negativni vplivi insekticidov na okolje ter povečuje populacija koristne favne.

Na fotografiji Roman Rebula, ki prevzema kmetijo.

Na fotografiji Roman Rebula, ki prevzema kmetijo. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

1 / 2