Dobra praksa SKP: Šolski center Šentjur
Posestvo šole obsega kmetijske površine v bližnji okolici šole ter v krajih, ki ležijo v neposredni bližini Šentjurja (Grobelno, Planina, Šentvid pri Grobelnem, Šentvid pri Planini). S sklepom vlade je šola pridobila 62 hektarjev (ha) površin v upravljanje, vendar zaradi predhodnih zakupnih pogodb večine parcel ni smela obdelovati do izteka teh pogodb. Površine so se postopoma sproščale, tako da je šola leta 2020 obdelovala približno 10,29 ha obdelovalnih površin. Od tega je 0,63 ha vinograda, 0,37 ha sadovnjaka (hruške in jablane), 0,75 ha ekstenzivnega travniškega sadovnjaka, 6,13 ha njiv, 2,24 ha travnikov, 0,03 ha jagodičja ter 0,14 ha vrtnarskih površin, vključno z rastlinjaki in plastenjaki. Poleg tega ima šola v upravljanju še 2,54 ha gozda.
Z letom 2021 je šola začela obdelovati dodatnih približno 50 ha površin, medtem ko površine v katastrski občini. Rifnik, kjer so zasajeni lešniki, še vedno ostajajo v predhodni zakupni pogodbi.
Na posestvu šola poleg praktičnega usposabljanja in izobraževanja za dijake in študente izvaja tudi razvojno‑raziskovalno dejavnost, hkrati pa posestvo deluje kot demonstracijsko središče šole.
Šolska vrtnarija
Šola ima za potrebe vrtnarske proizvodnje urejeno šolsko vrtnarijo, v kateri so postavljeni trije rastlinjaki in trije plastenjaki. V plastenjakih, ki skupaj obsegajo 5 arov, pridelujejo različne vrste solat, korenovk in plodovk, ki jih uporabljajo za pripravo obrokov v šolski kuhinji. V rastlinjakih, prav tako v skupni izmeri 5 arov, vzgajajo in tržijo različne vrste balkonskega cvetja, enoletnic, dvoletnic, dišavnic, trajnic, zelišč ter zelenjadnic, med drugim sadike solat, plodovk in kapusnic. S prodajo sadik zelenjave in lončnic začnejo že zgodaj aprila, prodaja pa poteka vse do pozne jeseni, ko se posvetijo pripravi in prodaji nagrobnih aranžmajev, adventnih venčkov in prazničnih dekoracij.
Na posestvu pobirajo tudi pridelke jagodičevja (skupaj 3 are), ki jih uporabljajo za pripravo sladic v šolski kuhinji ter za peko peciva v učni kuhinji.
Šola ponuja in izvaja zasaditve okolice šole ter okrasnih obcestnih gredic v Šentjurju in okoliških krajih. Na vrtnariji skozi vse leto poteka praktični pouk dijakov in študentov, ki pod strokovnim vodstvom mentorjev, profesorjev in inženirjev agronomije skrbijo za ustrezno pripravo rastne podlage ter za zdravo in uspešno rast rastlin, kar omogoča doseganje visoke kakovosti končnih izdelkov.
Učni hlev za rejo mlade živine
Šolski center Šentjur si je več let prizadeval za ponovno vzpostavitev učnega hleva v objektu starega govedorejskega hleva. V novembru 2020 je tako v sodelovanju z Zvezo društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije po več letih ponovno nastanil 10 plemenskih teličk. Ker je v objektu na voljo še nekaj prostora, center načrtuje postopno povečanje števila govedi, tudi drugih pasem. Dolgoročna želja je postavitev novega učnega hleva za krave molznice.
Namen reje živali je omogočiti dijakom in študentom programov kmetijski tehnik in veterinarski tehnik izvajanje praktičnega pouka v domačem okolju, hkrati pa učinkovito izkoristiti kmetijske površine za pridelavo krme. S tem se zaokroži celoten proces samooskrbe – od pridelave do predelave – v vseh izobraževalnih programih, ki potekajo na Srednji poklicni in strokovni šoli ter na Višji strokovni šoli.
Od septembra 2019 ima center registrirano tudi rejo drobnice. Na šolskem ekološkem travniškem sadovnjaku je za ta namen urejen ograjen pašnik za ovce in koze različnih pasem. Živali so večino leta na paši, v zimskem času pa so nastanjene v hlevu.
Njive in travniki
Na površinah šolskih njiv skrbijo za samooskrbo. Na poljih pridelujejo pšenico, krompir, ajdo, piro in koruzo. Žita vozijo v mlin, kjer jih zmeljejo v različne vrste mok in zdrobov. Večino pridelka porabijo v šolski kuhinji, preostanek pa namenijo oskrbovanju okoliških vrtcev, osnovnih šol ter domov za lokalne prebivalce.
Za semenski material v sodelovanje vključujejo različna podjetja, ki jim zagotovijo del potrebnih semen, preostanek pa dokupijo v semenarnah. Prav tako skrbijo za lastno pridelavo krme za šolske živali.
Vinogradništvo
Šolski center Šentjur upravlja 16 arov vinograda na vzhodnem pobočju šole ter dodatnih 47 arov v Šentvidu pri Grobelnem. V vinogradih je zasajenih več sort vinske trte: Sauvignon, Sivi pinot, Chardonnay, Kerner, Laški rizling, Modra frankinja, Muškat Ottonel, Renski rizling, Rumeni muškat, Šipon, Traminec, Zeleni silvanec in Žametovka v vertikalni izvedbi. V prihodnje bodo zasadili še sorto Solaris. Skupno vinograd obsega 2.829 trt. Pridelava poteka v skladu s smernicami dobre kmetijske prakse. Vsa zelena dela se izvajajo ročno, medtem ko se mulčenje in varstvo rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi izvajata strojno. Vinograd pri šoli je opremljen tudi s protitočno mrežo.
Dijaki sodelujejo pri vseh delih v vinogradu – od zimskega reza do trgatve v zgodnji jeseni. Po zaključku del na terenu se praktični pouk nadaljuje v šolski vinski kleti, kjer dijaki pod strokovnim vodstvom mentorja, inženirja agronomije, predelajo grozdje v vino. Vsako leto pridelajo lastno vino pod blagovno znamko Šolska kapljica, in sicer Sauvignon ter belo zvrst. Povprečni letni pridelek znaša približno 700 litrov.
Kakovost šolskih vin se redno preverja na državnih in mednarodnih ocenjevanjih. Letno analizo kakovosti opravi pooblaščena strokovna institucija – za to območje Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Na podlagi kemijske in senzorične analize se vina razvrstijo v ustrezne kakovostne razrede. Vina Šolskega centra Šentjur so glede na letnik uvrščena med kakovostna in vrhunska vina zaščitenega geografskega porekla (ZGP). Sauvignon in Sivi pinot letnika 2019 sta bila razvrščena v razred kakovostno vino ZGP.
Sadjarstvo
V okviru šolskih sadovnjakov, ki skupaj obsegajo 1,12 ha, obdelujejo 0,75 ha ekstenzivnega sadovnjaka ter 0,37 ha intenzivnega sadovnjaka jablan in hrušk. V ekološkem travniškem sadovnjaku ohranjajo stare sorte, med njimi: Jonatan, Bobovec, Harbertova reneta, Kanadka, Krivopecelj, Boskopski kosmač, Črna cepika, Damasonski kosmač, Dolenjska voščenka, Šampanjska reneta, Štajerski mošancelj, Rdeča škrbotavka in Ovčji nos.
V intenzivnem sadovnjaku gojijo novejše sorte, kot so: Elstar, Jonagold, Zlati delišes, Idared, Gala, Mutsu, Summerred, Braeburn, Res Elstar, Julyred, Jerseymac, Carjevič, Fuji, Rdeči boskop in Melrose.
Med starimi sortami hrušk, ki rastejo v ekološkem travniškem sadovnjaku, je ohranjena Tepka. V intenzivnem sadovnjaku pa gojijo sorte Viljamovka, Fetelova, Hardijeva in Krasanka.
Dijaki sodelujejo pri vseh delih v sadovnjaku – od zgodnje pomladi do pozne jeseni, ko poteka obiranje in senzorično vrednotenje pridelkov. Jabolka uporabljajo v učni kuhinji ter za predelavo v jabolčni sok. Prav tako sušijo jabolčne in hruškove krhlje, ki jih namenjajo lastni uporabi.